Slovenski biografski leksikon

Volčjak Viktor, internist, r. 15. sept. 1913 v Škofji Loki (op. ur.: v Virmašah) delavcu Francu in Mariji r. Hafner, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, gimn. 1924–32 v Šentvidu pri Lj. Medicino je študiral v Lj. (1932–4) in Zgbu (1934–7), kjer je bil 1938 prom. Spec. izpit je opravil 1952 v Bgdu, dis. z naslovom Poliklinička služba u JNA prema iskustvima bolnica na teritoriju V. armij. oblasti je obranil 1956 v Zgbu. 1939–41 je bil zdravnik sekundarij na Ptuju in 1941–2 splošni zdravnik v Žireh. 1943–5 je bil v NOB: vodil partiz. bolnišnico Franja pri Cerknem in bil načelnik sanitet. odseka IX. korpusa NOV. 1946–7 je upravljal vojno boln. v Lj., 1947–9 bil pomočnik načelnika za pouk pri San. upravi JNA v Bgdu, 1949–52 služboval na inter. kliniki Zgb (Rebro), 1952–6 bil upravnik vojne bolnice v Zgbu. 1956 je postal sanitetni polkovnik in načelnik inter. odd. vojne bolnice v Lj., 1966 upokojen. - Je član Znanstv. društva za zgod. zdravstvene kulture Sje. - Odlikovanja: red partiz. zvezde (1947), za hrabrost in zaslug za narod s srebrnimi žarki (1946), za vojaške zasluge (1963), ljudske armade z zlato zvezdo (1966), bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1974).

Največ je pisal o partiz. boln. Franja, katere ustanovitelj, organizator in upravnik je bil: zbornik Bolnica »Franja« (1960; ur. in napisal čl. Vloga partiz. bolnice »Franja« v organizaciji zdravstva IX. korpusa); brošura Partiz. boln. »Franja« (1980); zbornik Partiz. boln. »Franja« (1983; ur. in prispeval več člankov); v časopisa Zdrav Radnik (Bgd, 1959) in ZstV (1978). Strok. medic. članke pa obj. v Vojnosan Pregledu (Bgd, 1954: Mesto i uloga upravnika vojne bolnice) ter Medicinski in profesionalni rehabilitaciji (1961: Fizički odgoj i sport u starosti; Telesni odgoj i sport kod srčanih bolesnika). Po njegovem psevd. iz dij. let (Domače vaje 1930–2) Jakob Završnik so bile 1944–5 poimenovane tri partiz. boln. postojanke na desnem bregu Soče. - Prim.: osebni podatki; arhiv San. uprave JNA (Bgd); arhiv Vojne boln. (Zgb); arhiv Komande lj. vojnega. področja (Lj.); Poslanstvo slov. zdravnika, 1965; M. Mikuž, Oris partiz. sanitete na Slov., 1967, 238. — Sliki: arhiv SBL; D. Klemenčič-Maj, kreda 1944 (obj. Front 1968, št. 51). S. G.

Gorec, Sonja: Volčjak, Viktor (1913–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi809100/#slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VOLČJAK Viktor, zdravnik, ustanovitelj Partizanske bolnišnice »Franje«, publicist in ornitolog, r. 15. sept. 1913 v Virmašah pri Škofji Loki, u. 8. jan. 1987 v Lj. Oče Franc, mati Marija Hafner. Gimn. v Šentvidu nad Lj. (matura 1932). Študij medicine je vpisal v Lj., zadnji dve leti pa je študiral v Zgbu (diplom. 1938). Najprej je služboval kot sekundarij v bolnišnici na Ptuju (1939–41), nato je delal krajši čas v Medvodah, dokler ni avg. 1941 prišel v Žiri in odprl privatno prakso. Bolnim partizanom je pomagal od začetka 1943, nov. istega leta je odšel na Cerkljansko, kjer je prevzel skrb za ranjence 31. divizije. Skupaj z njimi je preživel silovito nemško ofenzivo Traufe. Prav na izkušnjah te ofenzive so se odločili, da v soteski Pasice v Dolenjih Novakih zgradijo bolnišnico, ki je kasneje dobila ime po zdravnici dr. Franji Bojc (gl. čl.). Gradnja se je pod vodstvom V. pričela nov. in že dec. 1943 so v prvo barako prenesli prvih sedem težkih ranjencev. V začetku jan. 1944 je bil imenovan za sanitetnega referenta oz. šefa sanitetnega odseka IX. korpusa. Za njim sta upravo »Franje« najprej za kratek čas prevzela dr. Vladislav Klein in kasneje dr. Franja Bojc. Kot šef sanitetnega odseka je še velikokrat pomagal tudi pri razvoju bolnišnice »Franje«, kot tudi drugih partiz. bolnišnic na področju, ki ga je operativno pokrival IX. korpus. – V poletnih dneh meseca jul. sta bila V. in dr. Franja Bojc obtožena skonstruiranih sabotaž (npr.: namerno napačno zdravljenje visokega partij. funkcionarja). Pričela se je dolgotrajna preiskava, v katero so se vključili najvišji organi NOB in tudi predstavniki stroke (npr. dr. B. Brecelj). Prav po njihovi zaslugi je bil postopek ustavljen, obtožbe ovržene, osumljenca oproščena in V. izpuščen iz pripora. – Jeseni 1944 je bil V. premeščen v Brda, kjer je organiziral nove partiz. bolnišnice. Po njegovem liter. psevdonimu - Jakob Završnik - iz gimn. let, ko je ustvaril tudi nekaj krajših leposlovnih del, se je imenovala bolnišnica na Kambreškem. – Po drugi svet. vojni je opravljal odgovorne upravne in strok. dolžnosti v Lj., Bgdu, Zgbu in ponovno v Lj. Od 1946 do 1947 je bil upravnik vojaške bolnišnice IV. armade v Lj., kasneje je kot pomočnik načelnika za sanitetni pouk delal v sanitetni upravi JLA v Bgdu. Specializiral se je za interno medicino na Kliniki Rebro v Zgbu (1949–52), do 1956 pa je vodil vojaško bolnišnico V. armadnega področja. V tem času je doktoriral iz vojaškega zdravstva, napisal več strok. razprav in predaval na Medicinski fak., dokler se 1956 ni vrnil v Lj. Tu je bil še deset let aktivno zaposlen, vendar se je zaradi zdravstvenih težav moral kot načelnik Internega odd. vojaške bolnišnice upokojiti. Dosegel je čin polkovnika. – Že v Bgdu se je pričel ukvarjati z zgod. partiz. zdravstva in bil ur. ali pa sodeloval pri urejanju številnih strok. zbornikov, dokumentov za področje Sje in Jsle. Posebno zadnja tri desetletja svojega življenja se je zelo angažiral pri popularizaciji bolnišnice »Franje«, sodeloval pri obnovitvenih delih in se izkazal kot odličen publicist. Objavil je dve knjižici o »Franji«, ki sta doživeli več ponatisov, in bil glavni ur. zbornika o bolnišnici »Franja« (1983). – Bil je tudi odličen ornitolog in poznal je vse naše gobe, v prostem času se je v Brdih na svojem malem posestvu ukvarjal s kmetijstvom, prebiral filoz. spise in spremljal domačo in tujo strok. liter. in književnost. – Bil je večkrat odlikovan in prejel več priznanj, 1983 mu je Skupščina občine Idrija podelila naziv častnega občana.

Prim.: Bevk, Dr. Viktor Volčjak (15.9.1913–8.1.1987), IdrR XXXII, 1987/1, 83–84; SBL IV, 569–70.

Bevk

Bevk, Samo: Volčjak, Viktor (1913–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi809100/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine