Volčič, Edvard (1858–1911)

Volčič Edvard, pravnik, r. 10. dec. 1858 v Senožečah sodnemu aktuarju Juriju in Mariji r. Grampovšnik, u. 22. nov. 1911 v Novem mestu. Gimnazijo je obiskoval 1870–7 v Lj., pravo študiral na Dunaju in bil 1882 prom. Sodno prakso je nastopil 1882 v Lj., 1883 je bil avskultant v Novem mestu, do 1894 sodnik v Žužemberku, Krškem in Ložu, 1894–7 v Lj., 1897–911 v Novem mestu, kjer je 1907 postal sodni svetnik. V vseh krajih službovanja se je zelo zanimal za prosveto ter delal v kult. in nar. organizacijah; tako je na Dunaju ustanovil 1880 knjižnico in pravni odsek v akad. društvu Sja, v Lj. bil tajnik pevskega odseka čitalnice in do 1897 odbornik GM, v Žužemberku ustanovil 1891 posojilnico in v Novem mestu 1898 samostojno šolo GM. Ko bi moral SP konec 1883 prenehati, je predlagal ustanovitev društva, ki naj bi zagotovilo obstoj lista (uresničeno šele 1889). V 6. razr. gimn. je osnoval liter. krožek, ki je izdajal rkp list Lipa (1875, sodel. poleg V-a zlasti L. Pintar, H. Tuma, F. Zbašnik). Pisal je tudi za K, SN, Sn, LMS, za katerega je 1880 povzel članek O pristnosti Kraljedvorskega rkp. Pravne članke je obj. v SP od 1895 (mdr. O naših agrarskih operacijah in dotičnih zakonih, 1895; Podatki iz števnic za l. 1903 izvršbeno prodane premičnine, 1904; Tomaž Dolinar, 1905; Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni?, 1907; 25 letnikov SP in slov. uradovanje, 1909). V članku Neki slov. pravniški izrazi (SP 1910, separatno 1911) je ob pripravi novega prevoda drž. zakonika predlagal nekaj terminoloških sprememb (ocene 1911: L. Pintar, LZ 217–9, 609–11; J. Tominšek, PV 89, 245; V. K(naflič), Veda 527; odgovor SP 1911, 77–86 in separatno). Predlagal je, da se izmed več enako dobrih izrazov sprejme tiste, ki so v rabi tudi pri sosednih slovan. narodih, in razlagal pravniške termine, katerih raba še ni bila prav trdna. Velike zasluge ima pri izdaji slov. zakonikov. Za zbirko avstr. zakonov v slov. jeziku je pripravil snopiče: 4. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avg. 1895… (1906), 5/1. Občni zemljiško-knjižni zakon z dne 25. jul. 1871… (1908), 5/2. Zakon o železniških knjigah z dne 19. maja 1874. (1908), 6. Notarski red od dne 25. jul. 1871 …, Nesporni postopnik po ces. patentu od 9. avg. 1854 in drugi predpisi …, Predpisi o sodnih depozitih z odločbami vrh. in upr. sodišča ter stvarnim kazalom (1910). Nekateri snopiči so izšli tudi v shrv.

Bil je vesten sodnik in vedno zahteval, da mora tožitelj dokazati krivdo, ne pa obtoženec nedolžnost. — Psevd.: -č, -j., -o-, r., S., T., Upravda, Verus, x., X. — Prim.: r. matice (ž. urad Senožeče); Glaser IV, 390–1; Pol stoletja 62–4; S 1911, št. 268, 269; SN 1911, št. 269; SP 1911, 382–3; D. Majaron, SP 1912, 18–25; 1913, 383; LZ 1912, 55–6; Ekonomska revija 1981, 28. A. S.

VOLČIČ Edvard, pravnik, r. 10. dec. 1858 v Senožečah, u. 22. nov. 1911 v Novem mestu. Oče Jurij, sodni aktuar, mati Marija Grampovšnik. Gimn. v Lj. 1870–77, pravo na Dunaju in bil 1882 promoviran. Sodno prakso je začel 1882 v Lj., 1883 je bil avskultant v Novem mestu, nato do 1894 sodnik v Žužemberku, Krškem in Ložu, od 1894–97 v Lj., od 1897 do smrti v Novem mestu; tu je postal 1907 sodni svetnik. - V vseh krajih službovanja se je V. zelo zanimal za prosveto in delal v kult. in narod. organizacijah. Na Dunaju je ustanovil 1880 knjižnico in pravni oddelek v akad. društvu Slovenija, v Lj. je bil tajn. pev. odseka čitalnice in do 1897 odb. GM, v Žužemberku je ustanovil 1891 posojilnico, v Novem mestu 1898 samostojno šolo GM. Pomagal je, da so z društvom 1889 rešili revijo SP. – V 6. razr. gimn. je ustanovil liter. krožek, ki je izdajal rkp. list Lipa (1875). Pisal je v K, SN, Sn, LMS, pravne članke pa je od 1895 objavljal v SP, npr. : O naših agrarnih operacijah in dotičnih zakonih, 1895; Podatki iz števnic za l. 1903 izvršbeno prodane premičnine, 1904; Tomaž Dolinar, 1905; Zemljeknjižni ali zemljiškoknjižni zakoni?, 1907; 25 letnikov SP in slov. uradovanje, 1909. V članku Neki slov. pravniški izrazi (SP 1910, separatno 1911) je ob pripravi novega prevoda drž. zakonika predlagal nekaj terminoloških sprememb (ocene 1911: L. Pintar, LZ 217–19, 609–11; J. Tominšek, PV 89, 245; V. K.(naflič), Veda 527; odgovor SP 1911, 77–86 in separatno). Predlagal je, da se izmed več enako dobrih izrazov sprejmejo tisti, ki jih rabijo tudi sosedni slovan. narodi; razlagal je tudi pravniške termine, katerih raba še ni bila prav trdna. Velike zasluge ima pri izdaji slov. zakonikov. Za zbirko avstr. zakonov v slov. jeziku je pripravil snopiče: 4. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avg. 1895... (1906); 5/1. Občni zemljiško-knjižni zakon z dne 25. jul. 1871... (1908); 5/2. Zakon o železniških knjigah z dne 19. maja 1874... (1908); 6. Notarski red od dne 25. jul. 1871..., Nesporni postopnik po ces. patentu od 9. avg. 1854 in drugi predpisi..., Predpisi o sodnih depozitih z odločbami vrh. in uprav. sodišča ter stvarnim kazalom (1910). Nekateri snopiči so izšli tudi v sbr. – Bil je vesten sodnik in je vedno zahteval, da mora tožitelj dokazati krivdo, ne pa obtoženec nedolžnost. - Psevd. : -č, -j., -o-, r., S., T., Upravda, Verus, x., X.

Prim.: Dr. A. Svetina, V. E., SBL IV, 567 in tam navedena liter.

Ured.