Volarič, Miloš (1933–2010)

Volarič Miloš, slikar, v Kobaridu r. 3. apr. 1933 mizarju Antonu in šivilji Mariji r. Uršič ter tu živi. Obiskoval je nižjo gimn. 1946–9 v Tolminu, šolo za umetno obrt 1950–3 (prof. T. Žnidaršič, Z. Didek) v Lj. in za uporabno umetnost 1954–7 (z diplomo; prof. A. Šebalj) v Zgbu. Od 1958 uči na osn. šoli v Kobaridu. - Slika zlasti stilizirane figure in impres.-realist. zasnovane krajine v olju, mešani tehniki, akvarelu idr. Samostojne razstave: Kobarid (1960; Hotel G 1973), Nova Gor. (avla občin. skupščine 1968, ocena S. Sitar, Prim. novice 1968, št. 7; prav tam 1970; Galerija Meblo 1978, ocena B. Kovič, Prim. novice 1978, št. 23; Likovna vitrina 1985); Gor. (Stella Matutina, 1968), Postojna (Notranj. muzej, 1972), Piran (Mestna gal., 1975), Koper (Gal. Loža, 1975), Tolmin (Knjižnica C. Kosmača, 1983), Senožeče (Stari Grad, 1986). Od 1967 se pogosto udeležuje skupinskih razstav po Sji, Jsli in zamejstvu, zlasti v okviru prim. likovnih umetnikov, večkrat v Italiji in na Holandskem. - V grafični tehniki je ustvaril štev. ekslibrise. Opremil je več knjig, mdr. M. Brecelj, V času odmaknjena sidrišča (Trst 1968, s P. Medveščkom), P. Zidar-Z. Slamnik, Izlet v mrak (1969), Dim, Nova stanja (1970), Jaz sem ti, Učiteljice (1971), Kukavičji Mihec (1972), Sizif meče out (1973). Za spomenik partizanu I. Bergincu je izdelal relief v kamnu (Kobarid 1975). Šola v Kobaridu, na kateri dela, se je po likovnih prizadevanjih in priznanjih učencem uvrstila med vidnejše v Sji, še najbolj s plastikami in ekslibrisi. - Prim.: F. Monai, Iniziativa isontina (Gor.) 1968, št. 38; isti, Panorama (Rijeka) 1973, št. 18; M. Brecelj, Novi list (Trst) 1973, št. 939; isti, Tolminski zbornik 1975, 423–4 (z reprod.); PDk 1974, št. 263; Prim. novice 1975, št. 29; 1978, št. 4, 11 (s portretom); katalogi V-evih razstav v Novi Gor. 1968 in 1970 ter Postojni 1972 (s portretom). Brj.

VOLARIČ Miloš, slikar in likovni pedagog, r. 3. apr. 1933 v Kobaridu, kjer tudi živi. Oče Anton, mizar, mati Marija Uršič. Osn. š. je obiskoval v Kobaridu, nižjo gimn. v Tolminu, nato se je vpisal na Šolo za umetno obrt v Lj. in študij dokončal na Školi za primijenjene umjetnosti v Zgbu (odd. za dekorativno slik.), kjer je maturiral 1957. Po vojaškem roku je 1958 nastopil službo na osn. š. v Kobaridu in na njej poučuje še danes. – Na začetku umetniške poti se v njegovem opusu še pojavlja figura, ustvarjal pa je tudi realistične krajine. Kmalu pa je prešel na pot modernizma v skladu s sočasnimi evrop. tokovi in začel raziskovati prostorske učinke na beli površini, dopolnjeni z asemblažnimi in kolažnimi posegi. Za serijo Programov je značilno soočenje spontane likovne igre s strožjim geometrično naglašenim likovnim redom. Sledi skupina Aberacijskih simbolov, v katerih slutimo prikrito erotično simboliko z delitvijo na moški in ženski princip. Njegove slike tudi v formalnem smislu izražajo to dinamično napetost, »vstopanje navznoter in iztiskanje navzven, sprejemanje in oddajanje, aktivnost in pasivnost« (Brane Kovič). Kasneje se v njegovih kompozicijah pričnejo pojavljati krepkejše, na človeško telo spominjajoče oblike, ki kot prazna lupina lebdijo v neznanem prostoru. Kljub poznavanju sodobnih smeri pa se V. ne izogiba tudi nežnim, rahlim zaznavam domačega okolja. Narava okrog Kobarida mu omogoča ustvarjanje mehkih akvarelov, ki se s svojo zabrisanostjo osredotočajo na upodabljanje tistega, kar je običajnemu očesu skrito, kot so npr. travne bilke, meglice nad Sočo, gore v daljavi, mavrična svetloba. Tovrstna dela so s svojo liričnostjo sad njegovih notranjih razmišljanj in osebnih zaznav. – V. pogosto razstavlja doma, drugod po Jsli, v zamejstvu in tujini, in sicer samostojno ali skupinsko. Osebne razst. so bile naslednje: 1960 Kobarid, 1968 Nova Gor. in Gor., 1970 Nova Gor., 1972 Postojna, 1973 Kobarid, 1975 Piran in Koper, 1978 Nova Gor., 1983 Tolmin, 1985 Nova Gor., 1986 Senožeče. Daljše obdobje je sodeloval z mednar. skupino 2XGO, kasneje pa v okviru pobud DLUSP. – V javnosti je vzbudil pozornost tudi kot uspešen likovni pedagog na kobariški osn. š., kjer je pri učencih znal vzbuditi zanimanje ne le za slikarstvo, temveč tudi za kiparstvo v lesu, kamnu in železu. S pomočjo šolarjev je 1975 uresničil zahteven podvig postavitve več spomenikov v Kobaridu in okolici v spomin na dogodke iz časa NOB, ki so nastali kot kolektivno delo otrok. V domačem kraju si je prizadeval za obnovo Mašerove hiše, bil med pobudniki muzeja soške fronte in sodeloval pri njegovi postavitvi v tej stavbi. Na štirih ex temporih je bil nagrajen, 1968 v Števerjanu z odkupno nagrado, 1971 v Hruševici z enako nagrado, 1975 v Piranu z drugo in 1985 v Šmartnem s prvo nagrado.

Prim.: Osebni podatki; Mostra dei pittori Branko Lozar, Pavel Medvešček, Miloš Volarič, Centro culturale Stella Matutina, Gorizia, 9–18 marzo 1968 (razst. katal.); NL 17. maja 1973; Volarič, Mala dvorana Katoliškega doma v Gor., 10. marec-31. marec 1974 (vabilo); PrimN 29. mar. 1974; PDk 9. nov. 1974; Delo 17. jun. 1975; PrimN 18. jul. 1975; Delo 2. sept. 1975; Miloš Volarič, Razstava slik, Galerija Meblo, Nova Gor., 26. V.-10. VI. 1978 (razst. katal.); PrimN 26. maja 1978; PrimN 2. jun. 1978; Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, Nova Gor. nov. 1980, Ajdovščina dec. 1980, Tolmin mar. 1981, Idrija apr. 1981 (razst. katal.); NRazgl 16. jan. 1981; Mostra di pittura, Casa di Giotto, Vespignano (Vicchio), 6 marzo-4 aprile 1982. Srečanje umetnikov, Galerija Knjižnice Cirila Kosmača, Tolmin, od 22. maja do 12. jun. 1982 (razst. katal.); Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, Labin, Škofja Loka, Lj., Novo mesto, Celje 1982 (razst. katal.); PrimN 23. dec. 1983; 10. jan. in 3. febr. 1984; 2XGO. In memoriam Silvester Komel, Tino Piazza, Gor., Kulturni dom, 12. okt.-24. okt. 1984 (zloženka); PrimN 16. okt. 1984; Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, Kulturni dom Gor., TK Galerija Trst, febr., mar. 1985 (razst. katal.); PDk 9. febr. 1985; Bratuš, Golob, Jejčič, Medvešček, Pogačnik, Tutta, Volarič, Nova Gor., 14. maja 1985 (zloženka); Bratuš, Golob, Jejčič, Medvešček, Pogačnik. Društvo likovnih umjetnika Severne Primorske, Sarajevo dec. 1985, Zenica jan. 1986 (razst. katal.); Primorski likovniki 85, Ajdovščina dec. 1985, Škofja Loka febr. 1986, Kranj mar. 1986, Ricmanje apr. 1986 (razst. katal.).

M. V.