Vokač, Zlata (1926–1995)

Vokač Zlata r. Medic, rusistka, r. 23. sept. 1926 v Murski Soboti učiteljema Avgustu in Štefki r. Lešnik, živi v Mariboru; od 1951 por. z inž. Danilom Vokačem. Osn. šolo je obiskovala 1932–7 v Lovrencu na Pohorju, klas. gimn. 1938–41 in I. gimn. 1945–7 v Mrbu (med okupacijo izgnana s starši v Bugojno, BiH). študirala je na Fil. fak. v Lj. 1949–53 (dipl. iz rus. jezika in književnosti ter primer. književnosti). 1959 je opravila strok. izpit, 1973 magisterij na Fil. fak. v Bgdu, 1979 pa bila prom. v Zgbu z dis. Evropski izvor Grinove fantastike. Poučevala je na II. gimn. v Mrbu (1951/2), viš. gimn. v Kamniku (1952/3), niž. gimn. v Slov. Bistrici (1953–7), nato v Mrbu na IV. osemletki (1957–9), na Kmetij. sred. šoli (1959–63, hkrati pogodbena predavateljica na Viš. ekonom.-komerc. šoli in Pedag. akad.), I. gimn. v Mrbu (1963/4), od 1964 na Pedag. akad. kot prof. višje šole, od 1979 kot docentka za rus. književnost ter metodiko in fonetiko rus. jezika. Od 1979 predava na Vis. učitelj. Šoli v Szombathelyju slov. jezik in književnost. Je tudi mentorica učiteljev sloven. v Porabju in jim 4-krat letno predava v Monoštru. S študenti (porab. Slov. in Madžari) prireja večere slov. leposlovja, npr. Prešernov dan v Števanovcih. Od 1975 je stalna sodelavka razisk. načrta Ruska avantgarda pri Inštitutu za znanost o književnosti (Zgb). - Odlikovanje: 1975 red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Z referati se udeležuje simpozijev, npr. savjetovanje Književnost-Avantgarda-Revolucija, Zgb 1977 (A. Grin i revolucija); simpozij rusistov SRS, Lj. 1979 (Nadrealizem v južnoslovanskih in ruski književnosti); mednar. simpozij o I. Andriću, Bgd 1980 (Impresionistički postupak crtanja žene u delima I. Andrića).

Sodi med redke slov. lit. zgodovinarje in estete, ki raziskujejo sodobno rus. književnost. Napisala je knjigo: Poetika Konstantina Paustovskega, 1975 (razšir. mag. delo; ocene: N. Gaborovič, Dialogi 1976, 385–7; M. Rode, Sdb 1977, 1115–7; J. Rojs, NRazgl 1978, 45), v kateri je z upoštevanjem interpretacijske metode E. Staigerja preiskala celotni opus Paustovskega, ugotovila njegov »aktivni humanizem« in vztrajanje pri romantiki, njegovo nasprotovanje stalinizmu in socialist. realizmu ter se dokopala do drugačnih ugotovitev o njem kot sovjetski raziskovalci. Razprave in članke objavlja največ v Dialogih, npr.: Konstantin Paustovski (1966), »Novi roman«, Ob Goldmannu in Robbe-Grilletu (1969), Ruski formalisti (1973), Misli, ideje, teorije Mihaila Bahtina (1974), Izidor, metropolit ruski (1976), Problem Grina ali problem nadrealizma v rus. književnosti (1979), A. Grin i revolucija (Umjetnost riječi, Zgb 1981). V ČZN je poročala Kako je v zač. 19. stol. videl in doživel našo deželo nem. pisatelj J. G. Seume (1968). Sestavila je učbenike: Russkaja komerčeskaja korespondencija (1961), Ozvočeni teksti iz rus. književnosti (1966), Zapiski predavanj iz rus. književnosti (1966), Formalna metoda (1972). V Dialogih so izšli pripovedni spisi s spomini na Bugojno: Iskanje izgubljenega sveta, Romadinov grob (1972), Facelija (1975). O Mrbu je napisala zgod. roman Marpurgi (1985). Za SNG Mrb je prevedla drami K. Paustovski, Prstanček (upriz. 1966) in A. Vampilov, Lani v Čulimsku (upriz. 1978). - Psevd.: Stefana Marpurgo. - Prim.: osebni podatki; Bibl UM; Bibl VZM; Zbornik Pedag. akad. v Mrbu, 1970, 446 (s sliko); Večer 1979, št. 38 (s sliko). - Slika: Le livre slovène 1979, 69; arhiv SBL. Htn.