Voje, Ignacij (1926–)

Voje Ignacij, zgodovinar, v Ljubljani r. 28. febr. 1926 bančnemu uradniku Ignaciju in Mariji r. Šebat ter tu živi. Osn. šolo in gimn. 1938–45 (1.–3. razr. III. drž. real., 4.–8. razr. IV. drž. moška) je obiskoval v Lj. (mat. 1946) in tu 1946–51 študiral na Fil. fak. občo in narodno zgod. ter geografijo; 1964 je bil prom. z dis. Kreditna trgovina Dubrovnika v srednjem veku. Na Fil. fak. v Lj. je bil od 1951 asistent, od 1960 predavatelj, od 1967 docent, od 1975 izred. in od 1980 red. prof., vselej za predmet zgodovina jsl narodov (razen Slovencev). Bil je član sveta fakultete (1968–70, 1973–5), predstojnik odd. za zgod., član raznih komisij in samoupravnih organov. Od 1960 je član odbora Zgod. društva za Sjo, 1976–80 preds. in 1980–2 podpreds.; 1977–82 podpreds., 1982 preds. Saveza društava istoričara Jsle, podpreds. Nacional. komiteja za balkanologijo (Bgd) in od 1972 član uredništva časopisa Prilozi za orijentalnu filologiju… (Sarajevo). - Izpopolnjeval se je 1952–66 večkrat v Histor. arhivu v Dubrovniku (mentorja G. Čremošnik in J. Tadić) in 1954–6 v Orijentalnom inst. v Sarajevu (B. Đurđev). Redno predava na seminarjih Zavoda SRS za šolstvo, namenjenih dopolnilnemu študiju prof. in učiteljev zgod. Aktivno se udeležuje štev. slov., jsl in mednar. zborovanj (npr. Sofija 1966, Bgd 1967 in 1977, Priština 1968, Zenica 1971 in 1973, Sarajevo 1973, Bukarešta 1974, Senigallia 1976, Hvar 1976, Bari 1976, Foggia 1978, Dubrovnik 1978, Lanciano-Chieti-L'Aquila 1980, Pescara-Chieti-Trogir-Zadar 1981, Zgb 1981).

Objavil je razširjeno dis. Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku (Sarajevo 1976; zanjo dobil nagrado Sklada B. Kidriča 1977; ocene: M. Spremić, Jsl istor. časopis, Bgd, 1976, 204–6; F. Gestrin, ZČ 1977, 229–30; P. Živković, Prilozi, Inst. za istoriju, Sarajevo, 1977, 373–81; Z. Šundrica, Dubrovnik, časopis za kulturu, 1977, 118–20; J. Lučić, Histor. zbornik, Zgb, 1980, 408–10; V. Dumbović, Geogr. glasnik, Zgb, 1982, 139–40).

Razprave in članki, mdr.: Kajžarstvo v logaškem gospostvu (ZČ 1952/3), Brskovo in vrednost srebra v srednjem veku (ZČ 1956/7), Sukno iz Hercegnovega (ZČ 1965/6), Ljubljančan Franciscus de Pavonibus, organist v Dubrovniku l. 1463 (Muzikološki zbornik 1967), Knjige zadolžnic, posebna notarska serija dubrovniškega arhiva (ZČ 1968), Jurij Kastriot Skenderbeg i njegova epoha u sloven. istoriografiji i književnosti (Simpozium o Skenderbegu, Priština 1969), La structure de la classe des marchands en Bosnie et en Serbie pendant la deuxième moitié du XVe siècle (Actes du premier Congrès international des études balkaniques et sud-est européennes, III. Histoire, Sofija 1969), Trgovski stiki med Dubrovnikom in slov. kraji v drugi pol. 15. in v zač. 16. stol. (ČZN 1969), Naseljavanje turskih zarobljenika u slovenačkim zemljama u XVI i XVII veku (Jsl istor. časopis, Bgd 1969; v sloven. ČZN 1972), Argentum de glama (Istor. časopis, Bgd 1970), Bencio del Buono (ib. 1971), Odnos Celjskih grofova prema političkim prilikama u Bosni i Hercegovini u XV vijeku (Radovi III, Muzej grada Zenice, 1973), Poslovanje dubrovniških trgovskih družb na Balkanskem polotoku v drugi pol. XV. stol. (ZČ 1974), Vplivi osmanskega imperija na slov. dežele v 15. in 16. stol. (ZČ 1976; v češčini: Sborník prací z vĕdeckého zasedání československo-jugoslávske historické komise v Brně 3.–5. 11. 1975, Praga 1977; v angleščini: Dissertationes Orientales, 40, Praga 1978), Trgovske zveze med Dubrovnikom in Markami v 14. in 15. stol. (ZČ 1976; v ital.: Atti e memorie, Ancona 1978), Delež hercegovskih vlahov v kreditni trgovini srednjeveškega Dubrovnika (ZČ 1977), Ekon. veze izmedju Dubrovnika i Dalmacije u XV stol. (Radovi Inst. za hrvatsku povijest, Zgb 1977), Bosenski svinec v kreditni trgovini srednjeveškega Dubrovnika (ZČ 1978), Neki problemi proučavanja ekonomske istorije srednjovjekovnog Dubrovnika (sa osvrtom veza sa zaledjem) (Istor. glasnik, Bgd, 1978), Upliv puteva (saobraćajnica) na raslojavanje slovenačkog sela u Logaškom vlastelinstvu (Jsl istor. časopis 1978), Problematika turskih provala u slovenačke zemlje i organizacija odbrane u XV i XVI veku (Istor. časopis 1978/9), Michele Georgii de Florentia procuratore della Camera apostolica e le sue operazioni, a Ragusa nella seconda metà del quattrocento (Congressi sulle relazioni tra le due sponde adriatiche, 1, Rim 1979), Dubrovački arhiv kao izvor za povijest SR Sje (Arhivist, Dubrovnik, 1979), Privatne poslovne knjige dubrovniških trgovcev (XIV. stoletje), (ZČ 1980), Turcica u Sji (Prilozi za orijentalnu filologiju, Sarajevo 1980), Ljubljančani v srednjeveškem Dubrovniku (Kron 1980), Poslovanje dubrovniških trga družb v srednji in južni Italiji v 15. stol. (Jsl istor. časopis 1980), Katarina Celjska-Kotromanićka in njen pečat (Celjski zbornik 1977/81, 1981), L' attività dei commercianti italiani a Ragusa nel medioevo (secc. XIV–XV) e il loro adattamento alle nuove condizioni di vità (I rapporti demografici e popolativi, Congressi sulle relazioni tra le due sponde adriatiche, 2, Rim 1981), Jsl dežele od prevlade Benečanov in Turkov do prevlade Habsburžanov (ZČ 1982), Vplivi Italije na šolstvo in s tem povezan kulturni razvoj v Dalmaciji ter v Dubrovniku v srednjem veku (ZČ 1983), Romanje Ulrika II. Celjskega v Kompostelo k sv. Jakobu (ZČ 1984), Analiza načrtov Lj. iz 16. in 17. stol. (Zgodovina Lj., 1984), Zbirka planova krajiških utvrda iz Karlsruhea (zbornik Vojna krajina, Zgb 1984), Probleme der Quantifizierung des Handels und der Produktion des mittelalterlichen Ragusa (Dubrovnik) (Österr. Osthefte, Dunaj 1985).

Ocene knjig iz svoje stroke objavlja zlasti v ZČ in NRazgl, deloma v Jsl istor. časopisu in Kron. Prav tam in drugje tudi poroča o zgod. organizacijah, ustanovah, posvetovanjih ipd. Za Pionirja (1967–71 član ured. odbora) je napisal okoli 30 člankov, za Radio Lj. vrsto šolskih ur.

V. preučuje zreli in pozni srednji vek jsl narodov (13. do 16. stol.). Posvetil se je nekaterim smerem ekonomskega razvoja srednjeveškega Dubrovnika (kreditna trgovina, poslovanje trgovskih družb, aktivnost srbskih in bosanskih trgovcev na dubrovniškem tržišču, trgovanje z balkanskimi rudarskimi proizvodi itd.) ter ekonom. odnosom Dubrovnika z balkan. zaledjem in Italijo, povezovanju jsl narodov v sred. veku in turškem obdobju, predvsem na gospodar. področju. V zadnjem času se ukvarja s turškimi vpadi na slov. ozemlje in obrambo pred njimi. Je med redkimi Slov., ki se intenzivno ukvarjajo z zgod. drugih jsl narodov posebej in v povezavi s slov. zgod., ter doslej edini slov. zgodovinar, ki zmore graditi tudi na turških virih. Od specialnih vprašanj se odpira k sintetičnim obravnavam širše zgod. problematike balkan. prostora. Pomembno je tudi njegovo organizacijsko in pedagoško delovanje. —Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/1; V. Simoniti, Delo 1986, št. 50; V. Melik, ZČ 1986, 5–7 (s sliko); N. Stergar, ib., 8–14 (bibl). — Slika: arhiv SBL. Reisp