Voh, Marija Stanislava (1859–1928)

Voh Marija Stanislava (pri krstu Frančiška), šolnica in organizatorica, r. 3. okt. 1859 v Arnačah (sestra Jerneja, gl. čl.), u. 30. sept. 1928 v Mariboru. Po osnovnem šolanju v zavodu šol. sester kongregacije III. reda sv. Frančiška Asiškega v Mrbu se je tu pripravljala na redovniški in učiteljski poklic, 1878 postala redovnica, i.l. je končala učiteljišče in opravila maturo na Dunaju, tu 1880 tudi usposobljenostni izpit iz nem., iz sloven. pa 1882 v Lj., kjer je 1891 naredila tudi izpit za učiteljico meščanske šole (poleg obeh jezikov še iz zemljep. in zgod., 1892 iz risanja in lepopisja). Učila je v Mrbu 1878–83 na samostanski osn. šoli, 1883–8 vodila novo podružnico šol. sester v Repnjah in hkrati učila na njihovi zasebni dekliški šoli. Ko so sestre 1888 v Mrbu odprle zasebno žen. učiteljišče (šele od 1896 s pravico javnosti), se je vrnila v Mrb, prevzela pouk učiteljskih pripravnic, nekaj časa vodila redovne novinke, od 1892 pa učila na učiteljišču, 1908 prevzela tu ravnateljstvo. Od 1914 do upokojitve 1922 je vodila v Mrbu vse šole svojega reda (učiteljišče, vadnica, meščanska šola, slov. in nem. vrtec). Za A. Križanič je bila 1896–914 vrhovna predstojnica kongregacije (prehodno še od jul. 1922 do jan. 1923), nato do smrti vrhovna vikarica in voditeljica redovnih novink.

Samostanska nem. 6-razr. osn. šola je imela le 2 vzporedna slov. razr., V-ova pa je dosegla, da so smele odpreti še preostale; do 1918 je bila to edina slov. dekliška osn. šola v Mrbu (mestni magistrat delal težave, zavodu odtegnil vsakršno pomoč); 1913 so odprle še 3-razr. meščan. šolo. — V-ova je samostanu dokupila zemljišča, 1908 dogradila novo 3-nadstr. poslopje za učiteljišče na današnji Gosposvetski c. (tedaj najmoderneje opremljeno), prevzela zavetišče za brezposelne in onemogle služkinje, med 1. svet. vojno pa organizirala oskrbo otrok goriških beguncev v taborišču Wagna pri Lipnici (Leibnitz). Pod predstojništvom V-ove so sestre s po močjo obrambne CMD prevzele 1896 osn. šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu (tu danes vodijo gospodinjsko šolo), s posredovanjem M. Ražuna pa 1908 osn. šolo v Št. Jakobu v Rožu, kjer imajo tudi gospodinjske tečaje in šolo za šivanje. 1898 je ustanovila v Tomaju prvo podružnico šol. sester na Primorskem, nato širila kongregacijo: 1899 v Mostar, 1904 Split, 1908 Imotski, 1910 Bijelo Polje. 1908 je osnovala podružnico v Aleksandriji (Egipt), kjer so prevzele pouk otrok slov. izseljencev. 1909 je poslala prve sestre v ZDA: Kansas City (kjer vodijo župnijski šoli sv. Janeza Krst., od 1910 sv. Družine), 1912 v Joliet idr. Osnovala je 15 redovnih hiš s šolsko vzgojno dejavnostjo, sama nadzirala in obiskovala vse redovne postojanke, 1914 potovala v ZDA. Pod njenim vodstvom je kongregacija dobila izrazito slov. značaj in pokazala toliko življenjskega poleta, kakor noben drug slov. ženski red. Zavod je vzgojil skoro vse učiteljice za slov. del nekdanje Spodnje Štaj. in s tem veliko storil za razmah narodove prosvete.

Prim.: r. matice Št. Ilj pri Velenju (matični urad Titovo Velenje); Kronika zavoda šol. sester, F 42–4 (ŠkAMrb); zgod. zapiski (arhiv mrb province kongreg. šol. sester, Lj.); Spominska knjiga za 700-letnico sv. Frančiška 1226–1926, Chicago 1927, 57–63 in sl. (slika str. 55); nekrologi 1928: Dm št. 40, S št. 225, SGp št. 40, ŽS 397; Seznam šol. sester kongreg. III. reda sv. Frančiška Asiškega … 1937/8, 3; 1941, 7–8; Congregazione delle suore scolastiche, Rim 1962, 16–8; 100 let učiteljišča v Mrbu … 1964, 20. Rhr.