Voh, Jernej (1844–1916)

Voh Jernej, nabožni pisec in cerkveni zgodovinar, r. 24. avg. 1844 v Arnačah (pri Velenju) kmetu Matiji in Ani r. Krule, u. 20. jan. 1916 v Mariboru. Gimn. je obiskoval 1856–64 v Celju, štud. bogoslovje v Mrbu in bil 1867 ord. Služboval je kot kaplan 1868–9 na Vranskem, 1869–70 v Slov. Bistrici, 1870–8 v Slov. Konjicah, kjer je bil 1874–5 tudi provizor. Zaradi bolezni je bil 1878 začasno upokojen, po okrevanju 1879–82 kaplan v Novi Cerkvi (danes Strmec pri Vojniku), 1882–92 župnik v Šmartnem v Rožni dolini, 1892–901 nadžupnik in dekan v Slov. Konjicah, od 1901 pa stolni kanonik v Mrbu. - 1891 je potoval v Zgb (dež. razstava) in Slavonijo (potovanje opisal v SGp 1891, št. 43–6, 50, 52–3), obiskal J. J. Strossmayerja v Đakovem in pot zaključil v Bosni.

Kot bogoslovec je v ZD obširno poročal o misijonu v Slov. Konjicah in spesnil pesem (1867, 141, 148). Napisal je knjige: Obrednik za cerkvenike ali natančen poduk za vse cerkv. služebnike (1876 samozal., 1896²,1908³), molitvenik Kratek poduk za sv. leto (1886), Spomenice ob novi sv. meši (F. Hlastecu, 1895 samozal., gl. S 1896, št. 3), Sveta birma, pouk in priprava… (1897). Liturgične članke je obj. v VBV (1907–9), tu tudi cerkvenopravne vsebine, mdr.: Nekaj o zemljarini ali zemskem davku (1906), Oporoka in kodicil, Hišno-najmovinski davek in Razredovina (vse 1907). Na pobudo svojega predstojnika v Novi Cerkvi F. Križaja se je lotil zgod. sestavkov, jih pisal po arhiv. virih in obj. povečini v SGp, mdr.: Slovenci in svetišča na Nem. (1880, Cerkv. priloga str. 94–6), Truplo sv. Agapita … pri Novi cerkvi (1882, Cerkv. pril. št. 45–52; ponat. v samozal.; gl. Kres 1882, 231), Od Nove cerkve (kako je župnija prišla pod Strassburg; 1884, št. 49, 51–2), Cerkev Matere božje 7 žalosti nad Vojnikom (1885, Cerkv. pril. 496, 477), Luterstvo pa kapucini na Štaj. (1892, 122, 130), Usmiljeni bratje pokrajine graške (1893, 404–5, 420–1). V okviru razprave C. kr. zavod za višjo vzgojo duhovnikov na Dunaji (SGp 1889–91, Cerkv. pril.) je obj. več življenjepisov (S. Ladinek, V. Wiery, M. Napotnik, J. Vošnjak, J. Lipold, M. Robič, J. M. Stepišnik, slednjega tudi v Drobt. 1890), nekaj drugih še zunaj nje v SGp: A. Sivka (1874, št. 18–20, 22), A. Žohar (1882, Cerkv. pril. str. 239 sl.), Zlata meša … (J. Altmana, 1887, Cerkv. pril. 558 sl., anon.), škofova mati Neža Napotnik … (1890, 25 in 29; ponat. v brošuri). Prvi med Slovenci je pisal o konjiškem nadžupniku, škofu v Senju in dvornem tolmaču za rušč. Sebastijanu Glaviniću de Glamoć (VBV 1899). O Ivanu Skuhali je napisal brošuro (1903, samozal.) in utrinek s skupne poti (SGp 1903, št. 13), dalje nekaj ocen knjig (S 1893, št. 23; 1894, št. 22, psevd. Liga + 44; VBV 1907, 117; 1913, 394) ter polit. člankov v S, Straži in dunajskem Vaterlandu. Sestavil je Index zu den Ordinariatserlässen von 1843–1880 (1881, rkp v ŠkAMrb).

Čeprav se polit. življenja ni udeleževal, je z J. Rozmanom 1871 ustanovil v Konjicah Slov. polit. društvo in bil odbornik Katol. tisk. društva v Mrbu. - Prim.: pisma M. Lendovšku (Univ. knjižnica Mrb); Pajkovo gradivo; AZN I, 195, 207; Glaser IV, 276; Orožen VIII, 505; šematizmi lavant. škofije 1870–917; P.E.L. (= P. Emerik Landergott), CFr 1916, 86–8; IG 1916, št. 27; SGp 1916, št. 4; Straža 1916, št. 6, 7; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije … 1928, 440; Spomenica ob 70-letnici lavant. bogosl. učilišča, 1929, 43. Slika: IG 1915, 267. Rhr.