Vogtner, Leopold (okoli 1685–1743)

Vogtner Leopold, srebrar, r. ok. 1685 neznano kje opekarskemu mojstru Martinu (v oblasti Klosterneuburg), u. 21. avg. 1743 v Gradcu. Zlatarske obrti se je izučil pri znanem dež. srebrarju Joh. Fr. Strahmayru v Gradcu, kjer je nato delal kot pomočnik. 6. dec. 1707 se je potegoval za pravico do srebrarske obrti, 1709 opravil mojstrski izpit z delom: tolčen srebrn kelih, prstan z vstavljenim kamnom in prstan-pečatnik z gravuro štirinožne živali. 1716–25 je bil namestnik predstojnika, 1725–31 predstojnik zlatarskega ceha v Gradcu. Bil je 4-krat poročen. — V Sji so ohranjeni 3 njegovi izdelki: monštranca (1732, ž. c. Lovrenc na Pohorju), kelih (1732, p. c. na Suhem Vrhu pri Radljah) in monštranca (med 1720–40, ž. c. v Sp. Kungoti—Gradiški). Na Hrv. so v razvidu: kelih (1732, zakladnica katedrale v Zgbu), kelih in patena (1738, Muzej za umjetnost i obrt, Zgb), kelih (1732, ž. c. Molve), kelih (1732, zakladnica ž. c. Marija Bistrica). V-jev mojstrski žig je monogram LV v ovalnem okviru. Poleg Strohmayra je V., čigar delo še ni v celoti obdelano in ovrednoteno, eden najpomembnejših graških zlatarjev 1. pol. 18. stol. Ohranjena dela v Avstriji (deloma predstavljena na razstavi v Gradcu 1961 in 1981), Sji in na Hrv. izpričujejo visoko obrtniško kakovost in umetniški dar; v vseh izdelkih prevladuje stil visokega baroka.

Sin Joachim, v Gradcu r. okoli 1722 in u. 18. marca 1782, je bil zlatar. Decembra 1737 je bil sprejet v očetovo delavnico, 1747 se je po vrnitvi iz tujine potegoval za pravico do zlatarske obrti. Po predložitvi mojstrskega dela je bil inkorporiran 1748 na obrtno pravico svojega očeta; 15. apr. i.l. se je poročil. 1758–61 je bil predstojnik zlatar. ceha v Gradcu; 1773 je najel sina, o katerem ni drugih poročil. 1777 je ceh plačal za V-ja podporo (Armenleutgelt), 1779 je prišel v mestni špital in tam u. Ohranjena dela v Sji: ciborij, kadilnica in čolniček za kadilo (ok. 1764, stolnica Mrb), relikviarij (3. četrtina 18. stol., ž. c. Sp. Voličina v Slov. Gor.). Vse njeg. predmete prekriva izrazit rokokojski ornament, ki opredeljuje V-ja kot dobrega, sposobnega zlatarja. Po uspešnosti se ne more primerjati z očetom, zato je tudi manj njegovih del ohranjenih. Mojstrski žig je monogram IV v ovalnem okviru.

Prim.: Wastler 117; J. Wichner, Kloster Admont in Stmk u. seine Beziehungen zu Kunst, Dunaj 1888, 162–3, 164, 165, 173; J. Joos, Kunst und Kunsthandwerk 1918, 172–9; G. Wolfbauer, ZfthVSt 1935, 166, 225, 226; O. Wonisch, Oesterr. Kunsttopographie, zv. XXXI, Dunaj 1951, 73, 102, 104, 105, 107; M. Šetinc, ČZN 1969, 341–4, 345–51 (popravi narobe prebrani mojstrski žig); I. Bach, Peristil 1973/4, 154–7; I. Lentić, Vijesti muzealaca in konservatora Hrv. (Zgb) 1978, 25–6; A. Horvat, Barok u Hrvatskoj, Zgb 1982, 279. Za Joachima: F. Popelka, Bürgerschaft d. Stadt Graz von 1720–1819, Dunaj 1941. - Razst. katalogi: Goldschmiedekunst (Kunstgewerbemuseum am Landesm. Joanneum), Gradec 1961, 27–8, 31; Das steierische Handwerk I, Gradec 1970; M. Šetinc, Zlatarstvo na slov. Štaj., 1971; Sakralna umjetnost, Zgb 1979; Goldschmiedekunst aus steier. Pfarren, Gradec 1981; Riznica zagrebačke katedrale, Zgb 1983, 170, 190. M. Simoniti