Vogrič, Hrabroslav Otmar (1873–1932)

Vogrič Hrabroslav Otmar (pri krstu Andrej), glasbenik in skladatelj, r. 16. nov. 1873 v Materiji pri Podgradu davčnemu uslužbencu Juliju in Antoniji r. Prezel, u. 21. jan. 1932 v Tolminu. Po osn. šoli v Volčah pri Tolminu, kjer ga je uvedel v glasbo Anton Fajgelj (Danilov brat), se je 1887–9 učil klavirja v zasebni glasbeni šoli in pri GM v Lj. Potem je bil organist 1889–94 v Tolminu in 1894–7 v Gor., 1897 učitelj tambur. društva Danica v Ajdovščini, 1898–900 zborovodja pri glasb. društvu Kolo v Trstu, 1901 štabni organist v Sremski Mitrovici, i.l. kapelnik Jadranske vile na Sušaku, 1903 zborovodja društva Trebević v Sarajevu, 1904–8 na Tržaškem zborovodja in kapelnik društev Kolo v Trstu, Hajdrih na Proseku, Zarja v Rojanu, Zvonimir v Rocolu in Slov. pev. društva pri Sv. Ivanu, 1908–9 vodja Glazb. društva v Pulju, 1910–3 je zaradi bolezni živel v Tolminu, 1914 bil kapelnik društev Odjek in Rodoljub v Zemunu. Med vojno je bil vojak, nato 1920–4 dirigent v SNG Mrb (v sez. 1923/4 le honorarno; prim. R. Brenčič, Dokumenti SGM 1967, 392–4), nazadnje se je preživljal s poučevanjem in z razmnoževanjem notnega gradiva; 1931 se je preselil v Tolmin.

Vokalno instrumentalne skladbe, operete: Jamska Ivanka (po predlogi M. Vilharja, upriz. v Tolminu 1895), Prvi maj (upriz. v Tolminu 1901), Zlata bajka (Trst 1906), Moč uniforme (Trst 1909), Lucifer (upriz. v Tolminu 1914), Zgrešeno nadstropje (upriz. v Tolminu pred 1. svet. vojno); oratorija Kraljestvo tvoje (izved. v Tolminu 1900) in Letni časi (izved. v Mitrovici 1901); kupleti za nižji glas in klavir (Trst-Tolmin 1901); opera Serafina (v italij., nedokončano). Instrumentalne skladbe, večinoma priredbe (predvsem Prešernovih uglasb. pesmi), je obj. v Slavjanski liri (Trst 1901, št. 1–6; V. tudi ur. in zal.): Najboljše pa so vokalne skladbe, ki jih je obj. v svoji zbirki Secession-Album (Sarajevo 1903) in še nekatere, npr. Ančika (GZ 1900), Pismo (21 moških zborov, 1906), Izpremenjeno srce (Pevčeva pesmarica, 1925). Njegove skladbe so izhajale še v Pevcu, Zborih in Pesmarici GM (1922).

V mladosti je bil zelo razgiban skladatelj. Tedaj je ustvaril največ in tudi najboljše skladbe, imel z njimi omembe vreden uspeh, ki pa se ni obdržal. Po slogu je pravi romantik; Secession-Album je secesijski bolj po zunanji obliki (tudi notografiji) kakor pa glasb. vsebini. — Prim.: r. matice (ž. urad Materija); arhiv. gradivo in zapuščina (glasb. oddelek NUK; Nar. in štud. knjižnica v Trstu); Bibi JLZ 13–14; Plesničar; Repertoar; SGL; J 1932, št. 18; M. Rutar, Tolminski zbornik 1956, 55–63, anon. biograf. 64–5 (s sliko); Š. Bulovec, Prešernova bibliografija, 1975; I. Jelerčič, Pevsko izročilo Primorske, Trst 1980; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. Slike: glasb. oddelek NUK. Škulj

VOGRIČ Hrabroslav Otmar (pri krstu Andrej), glasbenik in skladatelj, r. 16. nov. 1873 v Materiji pri Podgradu; u. 21. jan. 1932 v Tolminu. Oče Julij, davčni uslužbenec, mati Antonija Prezel. Zaradi očetove službe je mladost preživel v raznih krajih Primor., v Lokvi, Sežani, Tržiču (Monfalcone) pri Trstu, v Kanalu in Tolminu, kjer mu je oče u. Ko je hodil v osn. š., ga je tolminski župnik priporočil učitelju Antonu Fajglju v Volčah, bratu učitelja in skladatelja Danila Fajglja. Kasneje je študiral še na Orglarski š. v Lj. (okt. 1887–jul. 1889), Potem je bil 1889–94 organist v Tolminu in 1894–97 v Gor., 1898–1900 zborovodja pri glasb. društvu Kolo v Trstu, 1901 organist v Sremski Mitrovici in kapelnik Jadranske vile na Sušaku, 1903 zborovodja društva Trebević v Sarajevu, 1904–08 pevovodja društev Kolo v Trstu, Hajdrih na Proseku, Zarja v Rojanu, Zvonimir v Rocolu in Slov. prosv. društva pri Sv. Ivanu, 1908–09 vodja Glazb. društva v Pulju; po triletni bolezni v Tolminu je postal 1914 kapelnik društev Odjek in Rodoljub v Zemunu. Med vojno je bil vojak. 1920–24 je bil dirigent v SNG v Mrbu. Po 1924 je poučeval petje pri raznih pev. zborih, a stalnega zaslužka ni imel. 1927 je zbolel in prišel v Tolmin, spet odšel v Mrb., a 1931 se je dokončno vrnil na Primor. Nazadnje se je preživljal le s prepisovanjem not. – V. je bil eden izmed redkih tedanjih slov. skladateljev, ki se je ukvarjal s scensko glasbo. D. Cvetko pravi o njem, da je imel dobro kompozicijsko tehniko in veliko načrtov, ki se niso mogli uresničiti zaradi pomanjkanja in nemirnega življenja. Močno nagnjenje do vokalno-instrumentalnih scenskih oblik je pokazal že, ko je 1895 uprizoril v Tolminu spevoigro Miroslava Vilharja Jamska Ivanka, za katero je instrumentacijo opravil sam, ork. pa je povabil iz Gor. Med številnimi glasb. vložki k raznim gled. igram velja omeniti Moč uniforme in Prvi maj. Za meš. zbor in ork. je uglasbil balado Pri kolovratu. Napisal je tudi nekaj zborovskih skladb, ki jih je izdal v zbirki Secession-Album (Sarajevo 1903), v kateri je tudi priljubljena podoknica Lahko noč. Potreba po literaturi za tedanje številne tamburaške ork. ga je spodbudila, da je 1900 začel izdajati tamburaški glasb. list Slavljanska lira. - Njegove skladbe so izhajale v Pevcu, Zborih in v Pesmarici GlasbM (1922).

Prim.: Jelerčič, 160–61; Leksikon Jugoslavenske muzike II, 509; SBL IV, 554 in tam navedena liter.; M. Rutar, TolmZb 1956, anonim. biogr. 64–65 s sl.; Š. Bulovec, Prešernova bibliografija, 1975; MuzE III, 692; Cvetko, Stoletja, 238; A. Rojc, Cultura music. degli sloveni a Trieste, 44–45; D. Cvetko, Zgod. glasb. umetnosti na Slov., 366; G. Radole, Ricerche sulla vita Musicale a Trieste (1750–1950), 269.

Har.