Voglar, Gregor, pl. (1651–1717)

Voglar (Oglar, Carbonarius) Gregor, zdravnik, r. 12. marca 1651 v Naklem pri Kranju premožnemu kmetu Martinu in materi Alenki, u. 2. febr. 1717 v Kranju. Polatinjeni priimek Carbonarius je uporabljal že rod V-jev (gl. por. matico 1649, febr.), 1653 tudi oče Martin, a ne dosledno, Gregor pa od študentskih let dalje. Humaniora je absolviral 1672 pri jezuitih v Clcu, 1674 filoz. študij v Gradcu; medicino je štud. na Dunaju (?), 3 leta v Bologni in Rimu, kjer naj bi bil prom. Nato je sodeloval pri zatiranju kuge v Bleiburgu, bil 1681–6 okrajni zdravnik v Radgoni (imel 300 fl letne plače in dodatek na položaj magistra sanitatis). Stanoval je v hiši meščana Mat. Fluherja in po njeg. smrti 1683 poročil vdovo; imela sta hčerki Jakobino Sabino Rebeko (r. 1684) in Marijo Antonijo (r. 1685). Po 1680 je deloval v vorauskem okrožju s sedežem v Hartbergu in napredoval do svetnika. Ob razpisu za zdravnika v Rusiji se je javil in bil s priporočili štaj. dež. glavarja Ivana Adama Monzelia, ces. kanclerja grofa Thuna Königsegga, zlasti pa cesarja Leopolda I. (prevod cesarjevega priporočila gl. v: Richter II, 152–4) sprejet. Konec 1688 je v družbi z jezuitom Tobijo Tihavskim odpotoval v Moskvo ter 1689 nastopil službo osebnega zdravnika carja Petra Velikega. Leto zatem so ga osumili tajne zveze z jezuiti (bili so v stikih z zarotniško carico Sofijo) in mu prepovedali dopisovanje z Dunajem; vendar tudi po izgonu jezuitov iz Moskve zvez z njimi V. ni pretrgal. 1694 ga je avstr. cesar Leopold I. nobilitiral: V. si je izbral ime Carbonarius de Wiesene(ck)gg (po legi r. hiše na vogalu travnika).

V carski službi se je V. udeležil bitke pri Narvi, bil 1700 ujet in interniran v švedskem taborišču v Revelu (danes Tallin, Estonska; gl. V-evo pismo v: Richter II, 154–6); odtod je pošiljal ruski obveščev. službi zaupna poročila o šved. vojski v Dêrptu (danes Tartu, Estonska). Šele s posredovanjem avstr. cesarja je bil 1704 izpuščen, se vrnil v Moskvo in bil imenovan za carjevega zaupnega zdravnika: obujal je uporne strelce, ki so jih med zasliševanjem mučili. Kot carjev osebni zdravnik se je udeležil bitke pri Poltavi, 1710 zatiranja kuge med obleganci Revela in 1711 bitke za Azov. Nato je do 1714 delal v moskovski medic. upravi, po 26 letih službe pa zaprosil za vrnitev domov. Odpotoval je iz Moskve (iz carjevega spremnega dopisa kaže, da z ženo, gl. DS 1889, 150) in se 9. dec. 1715 ustavil v Lj., nato v Naklem in Kranju, kjer je hudo zbolel. Zdravil ga je kranjski zdravnik Gottfried Heine (Hayne). V oporoki, ki jo je izpolnil gen. vikar in operoz Ivan Jakob Schilling, je zapustil Naklemu 5000 gld za gradnjo dveh vodnjakov.

Prim.: r. matice župnije Naklo (ŠkALj); plemiška diploma, ruski potni list - Privat. A LXIII, zapisnik bratovščine sv. Antona iz 1717 (DAS); fasc. Sanität-Aerzte 1648–1700 (Steiermark. Landesarchiv, Gradec); genealogija Voglarjev neznanega avtorja (hrani B. Čušin, Kor. Bela pri Jesenicah); Pintarjevo gradivo (arhiv SBL); Dimitz IV, 78–9; W. M. Richter, Geschichte d. Medizin in Russland, II, Moskva 1815, 382–6; F. Legat, MHK 1851, 71; V. F. Klun, Archiv f. d. Landesgesch. d. Herzogtums Krain 1852, 69; Pamjatki diplomatičeskih snošenij drevnej Rossii … VII, S. Peterburg 1864, 324 in pass.; J. G. Korb, Dnevnik pojezdki v Moskovskoje gosudarstvo posla imperatora Leopolda I. … v 1698 g. vedennyj sekretarjem … Korbom, Moskva 1867, 43–4, 56–7 in pass. (lat. izdaja 1698, Dunaj); J. Parapat, LMS 1870, 125; J. Čistovič, Istorija pervyh med. škol v Rossii, S. Peterburg 1883, 172; P. J. Wichner, MhVSt 1885, 17, 26, 112; J. Vrhovnik in A. Koblar, Zgod. nakelske fare, 1885, 71–3, 116–8; A. Koblar, DS 1889, 149–50; M. Slekovec, ib., 180; V. Fossel, Gesch. d. ärztlichen Standes der Steiermark …, Gradec 1890, 24, 52; E. Gurlt, A. Wernich in A. Hirsch, Biogr. Lexikon d. hervorragenden Aerzte aller Zeiten u. Völker, I, Berlin-Dunaj 1929, 827; J. Lavtižar, Naši zaslužni možje, 1942, 5–7; J. D. Strašun, Russkij vrač na vojne, Moskva 1947, 27; S.M. Solovjev, Istorija Rossii s drevnejših vremen, VII, Moskva 1962, 650; P. Pierro, Atti e memorie della Accad. di Storia dell'Arte Sanitaria, Rim 1964, 156. - Literarna obdelava: J. Jurčič, Doktor Karbonarius, SG 1868 (Jurčič, ZbD VIII). Borisov