Vogelnik, Marica (1904–1976)

Vogelnik Marica, pianistka in pedagoginja, r. 11. dec. 1904 v Idriji, u. 23. dec. 1976 v Ljubljani (sestra Dolfeta, gl. čl.). Na Dunaju je obiskovala 1911–6 osn. in 1916–9 meščan. šolo; s 7 leti se je začela učiti tudi klavir. Ko se je 1919 družina preselila v Lj., se je V-ova vpisala v klavir. razred D. Koblerjeve, 1920/1 pa k J. Ravniku na konservatorij pri GM. Študij klavirja je dopolnjevala z obiskovanjem predavanj iz sloven. (A. Breznik) in tečajev za mimiko, plastiko, ples in klasični ples, ki jih je vodila na svojem postanku v Lj. 1922/3 primabalerina petrograjskega baleta H. Poljakova. 1928 je dipl. klavirski študij s solist. koncertom. Ker ni dobila franc. štipendije, se je 1928–30 izpopolnjevala pri A. Ravniku, poslušala glasb. estetiko pri A. Dolinarju in 1933–5 glasb. psihologijo pri F. Vebru. Njena poklicna pot je bila zelo raznovrstna, takorekoč neustaljena. 1923/4 je igrala v orkestru kina GM, 1925/6 zasebno poučevala klavir, 1929–37 honor. na drž. konservatoriju in GM, 1938–9 imela zasebno šolo v umetn. sobi frančiškanske dvorane, kjer je prirejala javne produkcije svojih učencev. 1940 je bila nastavljena kot prof. na AG, 1949 opustila poučevanje in delovala naprej kot samostojna umetnica ter bila 1957 upok. Vmes je bila še honor. korepetitor v Operi (1949–50) in sodelovala pri pouku operne igre na AG (1953–4). - Odlikovana je bila 1976 z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Na AG si je prizadevala poenotiti umetn. odd. za klavir tako, da bi združili nižjo, srednjo in visoko stopnjo z mojstrsko šolo pod vodstvom pianista A. Trosta, a ni uspela. Njeno umetniško delovanje obsega izključno področje komorne igre. Spremljala je štev. domače operne in koncertne pevce (J. Gostič, M. Rus, V. Janko, J. Betetto, E. Karlovac, F. Golob, L. Sviligoj), pa tudi nekatere tuje ter z njimi nastopala po raznih krajih domovine in tujine. Najvidnejši dosežek je bil koncert črnskih duhovnih pesmi z baritonistom A. Šubljem v Berlinu 1930, kjer je bila kot koncertna spremljevalka navdušeno sprejeta od publike in kritike. - Napisala je članek: 50 letnica konservatorija (NRazgl 1969, 737). - Prim.: osebni dokumenti (hrani odvetnik M. Milič, Lj.); r. matice Idrija (ŠkALj); V. I. R(udolf), ŽS 1939, 165; Delo 1976, št. 300; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. Lovše

VOGELNIK Marica, pianistka in pedagoginja, r. 11. dec. 1904 v Idriji, u. 23. dec. 1976 v Lj. Oče Janez, ustanovitelj in ravn. Osrednjega zavoda za žen. domačo obrt v Lj., mati Hedvika Goli. Osn. in mešč. š. (1911–16 in 1916–19) je obiskovala na Dunaju. S sedmimi leti se je pričela učiti klavirja. Ko se je 1919 družina preselila v Lj., se je vpisala v klavirski razred D. Koblerjeve, v letih 1920/21 pa k J. Ravniku na konservatorij pri GM. Študij klavirja je dopolnjevala z obiskovanjem predavanj iz slov. in tečajev za mimiko, plastiko, ples in klasični ples, ki jih je vodila na svojem postanku v Lj. v letih 1922/23 primabalerina petrograjskega baleta H. Poljakova. 1928 je diplomirala klavirski študij. V letih 1928–30 se je izpopolnjevala pri A. Ravniku, poslušala glasbeno estetiko pri A. Dolinarju in od 1933 do 1935 glasbeno psihologijo pri F. Vebru. Poklicna pot V-ove je bila zelo razgibana. 1923–24 je igrala v orkestru kina GM; 1925–26 je zasebno poučevala klavir; 1929–37 je honorarno delala na drž. konservatoriju in GM; 1938–39 je imela zasebno šolo in prirejala javne produkcije svojih učencev. 1940 je bila nastavljena kot profesorica na Akademiji za glasbo (AG); 1949 je opustila poučevanje in delovala naprej kot samostojna umetnica ter bila 1957 upokojena. Vmes pa je (1949–50) bila še honorarni korepetitor v Operi in tudi sodelovala pri pouku operne igre na AG (1953–54). – Njeno umetniško delovanje obsega izključno področje komorne igre. Spremljala je številne domače operne in koncertne pevce (J. Gostič, J. Betteto, Franja Golob, L. Sviligoj), pa tudi nekatere tuje ter z njimi nastopala po raznih krajih domovine in tujine. Najvidnejši njen dosežek je bil koncert črnskih duhovnih pesmi z baritonistom A. Šubljem v Berlinu 1930, kjer je bila kot koncertna spremljevalka navdušeno sprejeta pri publiki in kritiki. 1976 je bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Prim.: SBL IV, 549–50 in tam navedena liter.; sestavek se opira na ta članek.

Stres