Vogel, Herman (1941–1989)

Vogel Herman, pesnik in prevajalec, r. 17. jul. 1941 na Lomu nad Mežico kmetu Jožefu in Marjeti r. Vačun, živi v Mariboru. V Mežici je 1948–53 obiskoval osn. šolo, gimn. prav tam 1953–7 in na Ravnah na Kor. 1957–61. Od 1961 je študiral slov. in shrv. jezik s književnostjo na Fil. fak. v Lj., vmes bil na krajših študij. potovanjih v Pragi in Bratislavi, diplom. 1967. Po odsluženem voj. roku je bil 1969–73 reporter pri čas. podjetju Delo v Lj., od 1973 je glavni ur. Založbe Obzorja v Mrbu (1980–83 tudi direktor temeljne organ. združ. dela Matica).

Pesmi je obj. v listih Vresje 1961 (glasilo ravenskih maturantov), Tribuna, Koroški fužinar, NRazgl, Dialogi, Sd, Odsevi. Sodeloval je pri pesn. zborniku Štirinajst (1963, samo zal. avtorjev). Samostojno so izšle zbirke: Razdalje rastejo (1968; ocene: F. Vurnik, Sd 1968, 938–40; V. Klabus, NRazgl 1968, 534; A. Rebula, Prostor in čas 1969, 511–23); Ko bom bog postal (1970; ocene: V. Gajšek, Dialogi 1971, 472–4; J. Škulj, Knjiga 1971, 99–100; D. Rupel, NRazgl 1971, 209; D. Poniž, Prostor in čas 1972, 109–10; M. Švajncer, Večer 1971, št. 83); Romantika je iz groba vstala (1974; ocene: V. Ošlak, Dialogi 1975, 330–1 in Koroški fužinar 1975, št. 2; D. Poniž, NRazgl 1975, 269; M. Zlobec, Sd 1975, 268–70); Osoje (1977; ocene: I. Svetina, Dnevnik 1978, št. 26; T. Rebolj, 2000, 1978, št. 10; N. Polajnar, ib., št. 11; D. Poniž, NRazgl 1978, 169–70; M. Zlobec, Sd 1978, 1025–6; D. Jančar, Večer 1978, št. 8); Pajčevina in sveder (1986; ocena F. Forstnerič, Delo 1986, št. 141). - že v prvi zbirki Razdalje rastejo je nakazal temeljito dvosmernost svoje poezije: na eni strani je izpovedoval globoko zavezanost svojemu kmečkemu poreklu in bogastvu podstati prvinskega sveta, hkrati tudi zavezanost rodovni, mitski in narodnostni, posebej slov. literarni tradiciji, po drugi strani pa se je opiral v moderni čas, ki ga občuti kot nerazrešljivo konstantnost, v kateri se bije etična, idejna in splošno bivanjska problematika sodobnega človeka. Pesnik soustvarjalno nadaljuje tako imenovano tradicionalno smer sodobne slov. poezije, hkrati pa suvereno sprejema poetološki modernizem, da bi skozenj reflektiral lastno usodo in našo skupno zgodovino, da bi dognal razmerje med seboj in družbo, da bi dognal poslednja vprašanja življenja in nehanja, to še posebej v ciklu Romantika je iz groba vstala (1–24) in v zbirki Osoje. Miselna izpoved si je izoblikovala samosvojo pesniško formo in izraz, se pravi, zavrača samozadostni formalizem in daje prednost čisti (eliotovski) podobi, v kateri so ocenjevalci praviloma prepoznavali nadrealistično, magično metaforiko. V. je strasten iskalec novih besed in medbesednih pomenov in je zato, zlasti v pesmih z ironičnim podtonom, rad vnašal sestavine avantgardne poetike. - Nekaj V-ovih pesmi je prev. v albanski, angl. in slovaški jezik. V shrv. pa je izšel izbor njeg. lirike U sjeni lipe (Sarajevo 1981, prev. J. Osti). - Prozo je obj. v Tribuni 1965 (št. 12), Dialogih 1971, Sd 1972, mladinsko v Cicibanu 1972/3.

Med V-ovimi eseji so najpomembnejši: Deaktualizirana sodobnost (o romanu A. Rebule V Sibilinem vetru, Dialogi 1969), Sporočila Kosovelovih »Integralov« (delen natis v Objavah 1969), O pisatelju in o knjigi (spremna beseda v knj. Rok Arih-D. Druškovič, Pomnjenje, 1970), Stavčna organizacija v Prešernovih sonetih (Odsevi 1972), Prežihov Voranc (uvod v knj. P. Voranc-L. Kuhar, Samonikli, Novi Sad 1975), Idealizem v blatu (spremna beseda k Cankarjevemu Martinu Kačurju, 1976). Vrsto let je načrtno spremljal sod. slov. poezijo in kritične zapise obj. v Tribuni 1965–7, NRazgl 1969–72, TT 1969–73. Pisal je o novih knjigah, založništvu, kulturnih dogodkih, jeziku idr. Za TT je pripravil štev. intervjuje (J. Javoršek, 1969, št. 35; Ž. Petan, 1969, št. 40; D. Lokar, 1971, št. 11; M. Boršnik, 1971, št. 31; M. Mihelič, 1972, št. 10; M. Kranjec, 1972, št. 45; L. Kovačič, 1973, št. 6).

Prevaja iz shrv., knj.: Russellovo sodišče (1971), I. Sekulćč, Kronika trškega pokopališča (1973), B. Čopić, Vrt slezaste barve (1976), P. Sarić, Jutri pride Gospodar (1984), esej A. Armanini, Eksistenca in svetloba besede, pesmi S. Lorgerja, J. Flamenga (vse v Dialogih 1971) in G. Babića (Problemi 1979, št. 189); iz češčine K. J. Beneš, Ugrabljeno življenje (1974), M. Kundera, Smešne ljubezni (1974), J. Otčenášek, Šepavi Orfej (1977), J. Hašek, Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni (1982), V. Burdá, O vizualni poeziji (Tribuna 1966/7, št. 2) in novelo A. Tertza (=A.D. Sinjavski), Kapnik (Objave 1968); iz slovaščine prozo V. Mináča, Adam, Adam, kdo si? (Tribuna 1966/7, št. 14).

Urejal je Objave 1968–9 (tudi soustanovitelj), bil 1969–70 član ur. sveta in 1971–3 ur. kolegija Dialogov, 1974–8 član uredniš. odbora NRazgl. – Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; SBibl; Knjiga 1968, 336–8 (pogovor); J. Mušič, ib. 1970, 472–4; M. Slana, ib. 1977, 599–602; Mladina 1968, št. 8; Večer 1975, št. 79, št. 280 (s sliko); 1981, št. 89; Dnevnik 1976, št. 129 (s sliko). Pibernik