Vodušek, Žiga (1913–2014)

Vodušek Žiga, diplomat, r. 7. sept. 1913 v Trstu pravniku dr. Žigi in Jerici r. Schwegel, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Zg. Gorjah pri Bledu, v Lj. II. realno gimn. (matura 1931) in tu študiral pravo (1931–7); prom. spomladi 1938. Nato je stopil v sodno službo v Radovljici (vmes služil vojaški rok), od 15. sept. 1940 delal pri PRIZAD v Bgdu. Po kapitulaciji Jsle aprila 1941 je prišel v Lj., bil brez zaposlitve in deloval kot aktivist na Mirju in v Trnovem. Sept. 1943 je odšel v partizane in delal v glav. štabu NOV in POS: član sodnega oddelka, nato pomočnik in končno oficir za zvezo z zavezniškimi misijami. Bil je tudi član komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Sjo. Po osvoboditvi je bil sekretar te komisije (o zločinih je 1945 tudi pisal, npr. SPor št. 47, 85 in LdP št. 128, 210; o ital. okupaciji: Slov. zbornik 1945), nato direktor Direkcije za avtopromet Sje, pomočnik min. za trgovino v vladi LRS, načelnik odd. v komiteju za zakonodajo vlade FLRJ, sekretar v sekr. za lokalno gospodarstvo v Gospodarskem svetu FLRJ in pomočnik preds. komiteja za lokalno gospod. FLRJ. Od 1951 je bil v diplomatski službi: svetnik v zun. min. in na veleposlaništvu v ZDA, pomočnik načelnika odd. v drž. sekr. za zun. zadeve, generalni konzul v Trstu, šef kabineta drž. sekr. za zun. zadeve, veleposlanik v Iranu (1965–9), pomočnik drž. sekr. za zunanje zadeve, veleposlanik na Madžarskem (1971–5). Od dec. 1975 je direktor Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju (ICPE) v Lj. Prejel je več visokih domačih in tujih drž. odlikovanj. - Prim.: osebni podatki; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; NRazgl 1976, 428 (s sliko). T. F.

VODUŠEK Žiga, pravnik in diplomat, r. 7. sept. 1913 v Trstu, živi v Lj. Oče dr. Žiga, odvetnik, mati Jerica Schwegel, upravljala kmetijo, gostilno in trgovino. Osn. š. je obiskoval v Zg. Gorjah pri Bledu ter v Št. Pavlu na Koroškem. Na II. real. gimn. v Lj. je maturiral 1931 ter tu študiral pravo; promoviral je spomladi 1938. Kot notarski pripravnik je opravljal sodno prakso na sodiščih v Radovljici in Lj., vmes pa odslužil vojaški rok v Mrbu. Od 15. sept. 1940 je delal pri PRIZAD v Bgdu. Po kapitulaciji Jsle se je z Gorenjske zatekel v Lj., ker je bil na nemškem spisku za izselitev. Bil je brez zaposlitve ter je delal kot aktivist OF na Mirju in v Trnovem, v partizane pa je odšel 10. sept. 1943. Delal je v glavnem štabu NOV in POS, in sicer kot član sodnega odd., nato pa kot oficir za zvezo z zavezniškimi vojaškimi misijami. Dec. 1944 je bil imenovan za javnega tožilca na Gorenjskem, od tam je bil mar. 1945 odpoklican v Belo krajino. Bil je tudi član komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Sjo, po koncu vojne pa je bil do jun. 1946 sekretar te komisije. O rezultatih dela komisije je tudi objavljal članke v SPor in LdP, o problemih it. okupacije pa je pisal v Slov. zborniku 1945. Nato je bil dir. republ. Direkcije za avtopromet, do dec. 1947 pa pomočnik ministra za trgovino LRS. Od jan. 1948 je delal v zveznih ustanovah v Bgdu, in sicer je bil najprej načelnik odd. v komiteju za zakonodajo vlade FLRJ, nato sekretar v sekretariatu za lokalno gospodarstvo v Gospodarskem svetu FLRJ in še pomočnik preds. zveznega komiteja za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve. 1951 je bil kratek čas dir. Uprave za turizem in gostinstvo LRS v Lj. Od tega leta je delal v diplomatski službi: najprej je bil svetnik v zunanjem ministrstvu in na veleposlaništvu v ZDA, nato pomočnik načelnika odd. v drž. sekretariatu za zunanje zadeve. 1958 je vodil zvezno delegacijo za pogajanja o trgov, sodelovanju z Argentino, Brazilijo, Čilom in Paragvajem. Med 1958–62 je bil jsl. generalni konzul v Trstu, nato šef kabineta drž. sekretarja za zunanje zadeve, veleposlanik v Iranu (1965–69), pomočnik drž. sekretarja ter veleposlanik na Madžarskem (1971–75). – V-ovo diplomatsko službovanje v Trstu je časovno sovpadalo s postopnim izginjanjem travme, ki jih je med levičarsko usmerjenimi Slov. v It. povzročil informbirojevski spor. Ta proces je kot konzul skušal aktivno pospeševati tudi V., tudi v obliki družabnih srečanj za Slov. ne glede na njihovo polit. pripadnost. Vidno vlogo je imel pri ustanavljanju slov. banke v Trstu in pri sodelovanju Jsle na tamkajšnjem velesejmu. Določeno vlogo je imel tudi pri tedanjem širjenju sodelovanja med It. in Jslo nasploh ter sodeloval v delu stalne mešane komisije za izvajanje londonskega sporazuma v korist manjšine na obeh straneh meje ter se končno ukvarjal s problemi maloobmejnega prometa na osnovi videmskega sporazuma in gosp. sodelovanja na osnovi goriškega in tržaškega sporazuma. – 1975 je bil izvoljen za dir. jsl. Mednar. centra za javna podjetja, 1978 pa od predstavnikov 30 držav za dir. Mednar. centra za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju s sedežem v Lj., kar je ostal do 1988. Vodil je več delovnih konferenc ter pisal in objavljal elaborate o problematiki upravljanja javne lastnine v publikaciji Public Enterprise (ICPE Bulletin). Med 1988–91 je bil dir. nevladnega Združenja državnih trgovinskih podjetij v deželah v razvoju (ASTRO). Prejel je več domačih in tujih drž. odlikovanj.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 546–47; Ko je ko u Jugoslaviji 2; NRazgl 1976, 428 s sl.

Mlakar