Vodopivec, Marijan (1920–1977)

Vodopivec Marijan, skladatelj, v Ljubljani r. 21. jan. 1920 trgov. uradniku Francu in Tereziji r. Lesjak ter u. 4. febr. 1977; brat Vlada (gl. čl.). V r. mestu je obiskoval 1930–6 gimn. (6 razr., potem nekaj časa bolan), se učil klavir na nižji in 1940–5 (diploma) na srednji glasb. šoli. Zaradi sodel. z OF je bil 1942 interniran v Gonarsu (It.) in 1944 zaprt v Lj. 1945 se je vpisal na AG, študiral klavir (prof. Z. Zarnik) in kompozicijo (1975 diploma pri A. Srebotnjaku). V Lj. je bil 1944–5 arhivar radij. orkestra, 1945–8 honor. učitelj klavirja na Srednji glasb. šoli, od 1948 ur. v glasb. uredništvu Radia (za operno in komorno glasbo, šef. glasb. produkcije, planer), od 1972 gl. in odg. ur. - Odlikovanji: red dela s srebrnim vencem (1967) in z zlatim vencem (1975). Nagrade mdr.: 1970 Prešernovega sklada (za scensko in mladin. glasbo, predvsem za mladin. kantato Strašni lovec Bumbum, 1969, besedilo T. Pavček); 1978 (posmrtno) plaketa RTV Lj. (za zasluge pri razvoju slov. RTV).

V-čevo glasb. delo je bilo raznovrstno, pretežno vezano na RTV: pripravil je veliko javnih oddaj, mdr. odmevno Pokaži, kaj znaš (prvič 1955), s katero je odkrival nove talente. Nepogrešljiv je bil njegov delež pri ustan. in rasti simf. orkestra RTV Lj. (1955). Kot ur. programa je iskal nove oblike in si prizadeval za sorazmerja med glasb. zvrstmi ter tujo in domačo, poklicno in ljubitelj. ustvarjalnostjo. V radij. programu je sprva pogosto nastopal kot klavirski spremljevalec, od ok. 1955 pa se je vse bolj posvečal komponiranju. Napisal je glasbo za ok. 150 radijskih iger (prejel štev. jsl in tuje nagrade, mdr. za glasbo v igrah: M. Kmecl, Avtomobili, jsl RTV 1963; C. Kosmač - M. Mejak, Tantadruj, jsl RTV 1966 in ital. radia Prix d'Italia, Rim 1968), za liter. oddaje, glasb. pravljice, TV drame, scensko glasbo za ok. sto predstav domala vseh slov. gledališč (seznam v arhivu SBL), za celovečerne filme: Nočni izlet (rež. M. Grobler, 1961), Družinski dnevnik (J. Gale, 1961; diploma na festivalu v Pulju), Naš avto (F. Čáp, 1962), Srečno, Kekec (J. Gale, 1963), Po isti poti se ne vračaj (J. Babič, 1966); za več kratkih filmov, TV nadaljevanke: A. Marodić, Mali oglasi (1969), T. Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba (1970), A. Lindgren, Erazem in potepuh (1971), A. Ingolič, Mladost na stopnicah (1973). - Zložil je veliko krajših orkestralnih skladb, pretežno z razl. solist. instrumenti: Tri impresije za violo in ork., Poème za violino in ork. (1966), Jesenski ognji, Koncert za klavir in orkester, Plesna suita, Rapsodija za elektr. akordeon in ork., Mouvement symphonique za violončelo in ork., Pomladni concertino za klavir in ork., Trije preludiji za harfo in ork., Nokturno za orkester, Tri skladbe za violino in klavir (1959, samozal.); samospeve, največ na bes. A. Gradnika (Tri pisma, 1956, samozal.), P. Oblaka (Slovo, V pomlad) in S. Kosovela (ciklus Integrali za bariton in ork.); veliko otroških in mladin. zborov (Vesela pionirska, obj. 1970; O. Guillaert, Strojepiska; Striček Led; kantata Strašni lovec Bumbum, bes. T. Pavček; idr.).

Prim.: podatki vdove Vekoslave v Lj.; r. matice ž. Marijino ozn. v Lj. (ŠkALj); arhiv RTV; Repertoar; SGL; Delo 1966, št. 168; 1970, št. 37, 42; 1977, št. 29, 33–4 (nekrolog S. Hubada), 36; 1979, št. 21 (s slikami); Filmografija jsl filma 1945–65, Bgd (1970); Ekran 1966, 548–9; J. Grilc, Koncertni list Slov. filharmonije 1976/7, št. 6; Dnevnik 1977, št. 42; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. - Portret v bronu D. Tršar, 1963 (pri hčerki Marijani Vilhelm v Lj.). Pokorn