Vodopivec, Hilarij (1868–1930)

Vodopivec Hilarij, pravnik, r. 16. marca 1868 na Reki šolniku Francu in Uršuli r. Vergna, u. 13. maja 1930 v Mariboru. Gimn. je končal 1888 v Gor., pravo študiral v Gradcu in na Dunaju, 1892 bil prom. Kot pripravnik je i.l. stopil v konceptno službo pri primor. finančnem ravnateljstvu in služboval do 1918 v Gor., Trstu, Sežani in Voloskem; 1896 je postal finančni koncipist, 1897 davčni inšpektor, 1902 višji davčni inšpektor in 1916 finančni svetnik. 1919 je bil kot višji finančni svetnik poslan v Clc, od koder pa je kmalu prišel za namestnika finančnega delegata v Novi Sad. 1920 je postal predstojnik odseka v generalnem ravnateljstvu neposrednih davkov v Bgdu in načelnik v finančnem min., 1923 pa je bil kot prvi Slov. imenovan za člana Glavne kontrole v Bgdu in tu ostal do upok. 1929. - Odlikovan je bil mdr. z redom sv. Save IV in belega orla V.

Pripravil je več zakonov, mdr. Zakon o davkih na poslovni promet. Napisal je brošuro Kako si sam izračunam davek (1930, razšir. 1934) ter več člankov zlasti o neposrednih davkih in njihovi reformi, mdr. v SP (1917: Nekaj o novejših davčnih zakonih), E (1918, št. 304–5: Finančna uprava v Jsli), Plamen (1921, 63: Naši neposredni davki), Politika, Bgd (1923, št. 5455: Naša poreska reforma), S (1923, št. 123–6, 188–90, 279–82: Naša davčna reforma), SMI (1922: Socialna načela v moderni davčni zakonodaji), TL (1923, št. 72–4, 89–90: Banke in davki). Članki o finančni politiki so zbujali splošno pozornost v finančnih krogih. — V italij. je prevedel Soči S. Gregorčiča (E 1916, št. 162). Ukvarjal se je tudi s tehničnimi poskusi, iznašel meridiansko uro in jo patentiral. Bil je podpornik dij. mladine in raznih mladin. organizacij. Med službovanjem v Bgdu je požrtvovalno interveniral v prid primor. rojakom.

Njegov oče Franc (r. 12. jul. 1834 v Kamnjah pri Ajdovščini, u. 29. okt. 1912 v Gorici) je bil od 1851 osnovnošol. in gimn. učitelj v Kobaridu, Gor., Gospiću in na Reki, od 1871 spet v Gor., od 1873 tudi okrajni šol. nadzornik; 1899 upokojen. Pod njegovim nadzorstvom se je osn. šolstvo na Gor. organiziralo in razširilo. 1874 je izdelal Zemljevid poknežene grofije gor. in gradiščanske, ki je bil v šolski rabi do 1904, čeprav precej primitiven.

Prim.: person. mapa Glavne kontrole (Bgd); Pol stoletja 145–6; S 1930, št. 109; V. Murko, Ekonom. revija 1981, 30. - Za Franca: Gabršček I, II; Plesničar. Mur. + Lc.

VODOPIVEC Hilarij, pravnik, r. 16. mar. 1868 na Reki, u. 13. maja 1930 v Mariboru. Oče Franc (r. 12. jul. 1834 v Kamnjah pri Ajdovščini, u. 29. okt. 1912 v Gorici) je bil od 1859 osnovnošol. in gimn. učitelj v Kobaridu, Gor., Gospiću in na Reki; od 1873 je bil okraj. šol. nadzornik. Pod njegovim nadzorstvom se je osn. šolstvo na Goriškem organiziralo in razširilo. 1874 je izdelal Zemljevid poknežene grofije goriške in gradiščanske, ki je bil v šolski rabi do 1904; mati Uršula Vergna. V. je končal gimn. v Gor. 1888. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, promoviral je 1892. Istega leta je stopil v konceptno službo pri primor. finančnem ravnateljstvu in služboval v Gor., Trstu, Sežani in Voloskem do 1918; leta 1896 je postal finančni koncipist, 1897 davčni inšpektor in 1916 finančni svetnik. Kot višji finančni svetnik je bil 1919 poslan v Celovec, kmalu zatem pa za namestnika finančnega delegata v Novi Sad. 1920 je postal načelnik v Finančnem ministrstvu in predstojnik odseka v generalnem ravnateljstvu neposrednih davkov v Bgdu. 1923 je bil kot prvi Slovenec imenovan za člana Glavne kontrole v Bgdu in tu ostal do upokojitve 1929. – V času svojega službovanja je pripravil več zakonov, med drugim Zakon o davkih na poslovni promet. Napisal je brošuro Kako si sam izračunam davek (1930, razširjena 1934) ter več člankov v strok. revije in časopise o davkih in davčni politiki. Članki o finančni politiki so zbujali splošno zanimanje v finančnih krogih. – Ukvarjal se je tudi s tehničnimi poskusi; iznašel je meridiansko uro in jo patentiral. – V it. je prevedel Soči S. Gregorčiča (E 1916, št. 162). Med službovanjem v Bgdu je večkrat požrtvovalno interveniral v prid prim. rojakom, nasploh je bil podpornik dijaške mladine in raznih mladinskih organizacij. – Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. stopnje in belega orla V.

Prim.: SBL IV, 130–31 in tam navedena liter.; sestavek se opira na ta članek.

Les.