Vodopivec, Franc (1931–2021)

Vodopivec Franc, metalurg, r. 8. okt. 1931 v Rakitniku pri Postojni kmetu Jožetu in Mariji r. Šabec, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Štivanu (pri Matenji vasi), gimn. v Kopru in Postojni (mat. 1950). Metalurgijo je študiral na Tehn. fak. v Lj. (1956 dipl.). 1962 je bil v Parizu prom. z dis. s področja raziskav arzena in fosforja (Étude de compartement de l'arsenic et du phosphore pendant l'oxydation des alliages de fer faiblement alliés en ces éléments). Po dipl. se je zaposlil v mehan. laboratoriju Metalurškega inšt. v Lj. 1960 je kot štipendist Mednar. agencije za atomsko energijo (IAEA) odšel za pol leta na izpopolnjevanje v Francijo (Institut de recherches de la sidérurgie), kjer se je seznanil z modernimi metodami metalografije, zlasti z elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo. Po vrnitvi je postal vodja odd. za metalografijo v Metalur. inšt., sedaj vodi odd. za tehnologijo kovin. Na Fak. za naravosl. in tehnologijo v Lj. je bil 1981 habilitiran za izr. prof. (za predmet fizikalna metalurgija). Aktivno sodeluje (sam ali s sodelavci) na strok. kongresih in simpozijih po Evropi. Je član raznih odborov v okviru železarstva. — Prejel je več priznanj, mdr. nagrado Sklada B. Kidriča (za dosežke na področju mikrolegiranih jekel, 1978, skupaj z M. Gabrovškom) in Kidričevo nagrado (za delo na procesih vročega preoblikovanja jekla, 1984).

V začetku je raziskoval uporabo radioaktivnih izotopov, selektivno oksidacijo železovih zlitin in obrabo nožev pri obdelavi jekel s struženjem, nato nehomogenosti v jeklu, proces izenačevanja ter homogenost in oblikovanje mikrostrukture med žarjenjem, od 1972 pa predvsem vročo obdelavo jekel. Z delom na področju metodologije raziskovanja kovinskih gradiv ter na poškodbah in zlomih industrijskih naprav se je uveljavil tudi v tujini. — Napisal je okoli sto razprav in člankov, ki jih od 1963 dalje objavlja predvsem v Rudar. metalur. zborniku, Mining and metallurgy quarterly (Lj.), Železar, zborniku idr.; dobro tretjino pa je obj. v tujih časopisih, npr.: Archiv f. d. Eisenhüttenwesen, Düsseldorf (Ursachen von Porigkeit von Oxydschichten auf Eisen, 1969; Auflösung ledeburitischer Carbide und Ausscheidung von Korngrenzenzementit in Wälzlagersthal, 1971), Metals science, Dorking (Solution of eutectic niobium carbonitride in austenite in mild steel, 1975, z M. Gabrovškom in B. Ralićem), Harterei-Technische Mitt., München (Über die isotherme Austenit-Ferrit-Umwandlung in Niob-Vanadium-Baustählen, 1976, z M. Gabrovškom), Metals technology, London (Influence of precipitation and precipitates of aluminium nitride on torsional deformability of low-carbon steel, 1978, april; Relative plasticity of manganese sulphide inclusions during rolling of some industrial steels, 1980, maj, z M. Gabrovškom; Interpass recrystallisation of austenite in some steels during rolling, 1984, november, s soavtorji).

Prim.: osebni podatki; Bibl RSS; SBibl; Ljudje in kraji ob Pivki, 1975, 106; Delo 1984, št. 86 (s sliko). Duhovnik

VODOPIVEC Franc, metalurg-znanstvenik, r. 8. okt. 1931 v Rakitniku pri Postojni, živi v Lj. Oče Jože, kmet, mati Marija Šabec, gospodinja. Osn. š. v Štivanu pri Matenji vasi (1937-42), gimn. v Kopru in Postojni (matura 1950). Metalurgijo je študiral na Tehn. fak. v Lj. (diploma 1956). Skupaj z nekaterimi primor. študenti se je 1953 vključil v PAZ »Vinko Vodopivec« ter z njim nastopal tudi po It. in Grčiji. 1962 je v Parizu promoviral z disertacijo s področja raziskav arzena in fosforja (Etude de comportement de l'arsenic ed du phosphore pedant l'oxydation des alliages de fer faiblement alliés en ces éléments). Po diplomi se je zaposlil na Metalurškem inštitutu v Lj. 1960 je kot štipendist mednar. agencije za atomsko energijo (IAEA) odšel na izpopolnjevanje v Francijo (Institut de recerche de la sidérurgie), kjer je ostal dobri dve leti in se seznanil z modernimi fizikalno-metalurškimi metodami za karakterizacijo in raziskavo kovin, npr. elektronska mikroskopija in elektronska mikroanaliza. Po vrnitvi je postal vodja oddelka za metalografijo na Metalurškem inštitutu, napredoval v vodjo oddelka za tehnologijo kovin in je od začetka 1991 direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Na Fak. za naravoslovje in tehnologijo v Lj. je bil 1981 habilitiran za rednega prof. za predmet fizikalna metalurgija. Aktiven udeleženec je mnogih strok. kongresov doma in na tujem in član raznih odborov iz področij stroke in raziskovanja. Z raziskovalnim delom posega v temeljna vprašanja zgradbe, lastnosti in uporabe kovin; sam in s sodelavci je izpeljal prek 100 različnih raziskovalnih nalog in projektov za industrijo, tudi v sodelovanju z evrop. državami in ZDA. – V začetku je raziskoval kinetiko in mehanizme reakcij med atmosfero in površino pri visokih temperaturah, kasneje je delal na obrabi nožev in razvoju jekel s povečano obdelovalnostjo s struženjem. Raziskoval je procese nastajanja in izenačevanja nehomogenosti v kovinah in z njimi povezane pojave v mikrostrukturi. Od 1972 do 1982 je delal predvsem na procesih, ki potekajo med vročo predelavo kovin, po 1982 pa je težišče dela na magnetnih materialih. Že od začetka inženirske kariere dela mnogo tudi na forensičnem področju. Pripravil je nad 100 različnih ekspertiz, tudi ekspertize za velike havarije v jsl. in slov. termo- in hidrocentralah. S področja raziskav je napisal okoli 140 člankov, s predavanji pa je sodeloval na okoli 100 različnih strok. posvetih. Približno 1/3 del je predstavil v tujini. Objavlja v Železarskem zborniku, Rudarsko-metalurškem zborniku in v tujih časopisih, npr. : Eisenhuttenwesen, Düsseldorf (Ursachen von Porigkeit von Oxydschichten auf Eisen, 1969); Metals Science, Dorking (Solution of autectic niobium carbonitride in austenite in mild steel, 1975); Metals Technology, London (Influence of precipitation and precipitates of aluminium nitride on torsional deformability of low-carbon steel, 1978; Interpass recrystallisation of austenite in some steels during rolling, 1984); Materials Science and Technologv, London (Influence of aluminium on solidification structure and initial deformability of continuous cast 0,14C, 0,6Mn, 0,25Si and 0,0095N steel, 1988); Revue de Metallurgie, Paris (Relation entre la teneur en soufre de différents aciers et l'anisotrophie des proprietés mécaniques des feuillards laminés à chaud, 1978; Solubilité du soufre dans l'austénite à la solidification et précipitation de sulfure au refroidissement dans un acier avec 0,16C et 0,4Si, 1982); Journal of Magnetism and Magnetic Materials, Amsterdam (Magnetic anisotrophy in a 32&Cr, 10,5&Co iron alloy, 1989; Effect of antimony on Energy Losses in non oriented l,8Si, 0,3Al Electrical Sheets, 1991); Zeitschrift für Metallkunde, Stuttgart (On the Spinodal Decompostion in Iron Alloys with 4,4 to 24&Co, 28Cr and Minor Additions of Other Elements, 1988); Metallurgical Science and Technology, Torino (A Laboratory Simulation of the Rolling of Thin Plates on Steckel Hot Rolling Mill, 1990); Radex-Rundschau, Radentheim (Einige praktische Erfahrungen mit der quantitativen Etektronen-Stahl-Mikroanalyse von Stählen, 1975); Transactions of ISI, Tokio (Effects of finish rolling temperature and Carbon content on Microstructure and mechanical anisotrophy of 0,04–13&C steels, 1988). – Objavil je številne sestavke z različno vsebino v zvezi z usmeritvijo in organizacijo raziskovalnega dela v Sji; v njih se je načrtno zavzemal za tako organizacijo, ki bi dosegala večjo učinkovitost, predlagal je tudi večjo usmerjenost raziskovanja v področja in vprašanja, ki so najpomembnejša za Sjo. V zvezi s tem, pa tudi z drugim je objavil več polemičnih spisov, ki so izšli v Delu (Ni več časa, da bi si lahko privoščili nove razvojne napake, 1990; Le reorganizacija ne bo spremenila stanja, 1990; Vlagati predvsem v raziskave, ki vplivajo na povečanje družbenega produkta, 1988; Kvaliteta dela odloča v našem položaju v skupnosti narodov, 1988) in v Slovencu (K razpravi o slov. nacionalnem programu, 1991). O položaju stroke in gospodarstva je pisal v Delu (Sporno je predvsem število ljudi, ki sedijo v pisarnah, 1990; Poker za nacionalno železo – dopolnilo, 1991) in v Gospodarskem vestniku (Strategija oživljanja gospodarskega razvoja, da ali ne?, 1991; Obotavljanje pri sanaciji povzroča škodo, 1991). V Delu je objavil tudi številne krajše sestavke, v katerih obravnava trenutne družbeno-ekonomske in polit. probleme in čestokrat polemizira z nekaterimi politiki in stanovskimi kolegi. – Prejel je več priznanj, med drugim nagrado Sklada B. Kidriča (za dosežke na področju mikrolegiranih jekel, 1978, skupaj z M. Gabrovškom) in Kidričevo nagrado (za delo na procesih vročega preoblikovanja jekla, 1984).

Prim.: Osebni podatki; Bibl RSS; SBibl; Ljudje in kraji ob Pivki, 1975, 106; Delo 1984, št. 86 s sl. ; SBL IV, 530 (Duhovnik); Science Citation Index, Philadelphia (večkrat).

Pšč