Virant, Jernej (1932–2008)

Virant Jernej, elektrotehnik, strokovnjak za računalništvo, r. 3. sept. 1932 v Strahomeru mizarju Jerneju in Mariji r. Susman, živi v Ljubljani. Tu je obiskoval 5 razr. osn. šole, 3 razr. real. gimn. 1944–7, 3 razr. TSŠ (elektro odd.) 1947–50, nato 1951 do 1952 delal kot tonski tehnik pri Radiu Lj. 1952–7 je študiral elektrotehniko v Lj., 1965 magistriral in 1966 doktoriral z dis. Funkcijska zmogljivost in zanesljivost realnih polprevodniških pragovnih elementov (obj. 1966). Zaposlil se je kot razvijalec v Zavodu za avtomatizacijo 1957–60, 1959–61 honor. predaval na TSŠ v Lj. Na fak. za elektrotehniko v Lj. je bil 1960 izvoljen za predavatelja (avtomatska regulacija in osnove elektronskih relejev), 1966 za docenta (ista predmeta in še teorija preklopnih vezij), 1971 za izred., 1977 pa za red. prof. (za predmete s področja računalniške logike in računalniških sistemov). Hon. predava še na fak. za naravosl. in tehnolog. v Lj. in na fak. za elektrotehniko v Splitu (od 1963). Je član amer. inšt. The institute of electrical and electronics engineers (grupa Computer science, grupa Reliability) in več domačih strok. organizacij. 1960 je kot član, 1961 pa kot vodja mednarodne znanstv. razisk. odprave sodeloval pri merjenju atmosferskih električnih motenj v Švici. Poleg pedagoške dejavnosti na področju računalništva in informatike se ukvarja v glavnem z raziskavami področij računalniške logike, računalniške strukture in sistemov. Na fak. za elektrotehniko je organiziral tudi laboratorij za digitalne računalnike.

Udeležil se je več kongresov (referati so izšli v kongresnih publikacijah), mdr.: 6. konference ETAN (= konferenca o elektroniki, telekomunikacijah, avtomatizaciji in nuklearni tehniki), Sarajevo 1961 (Logična vezja z domačimi elementi), 1. jsl simpozija o digitalni tehniki in obravnavanju podatkov, Lj. 1965 (Problematika naših kadrov za reševanje problemov iz diskretne tehnike), 2. jsl simpozija o digitalni tehniki in obravnavanju podatkov, Lj. 1966 (Spominski polprevodniški pragovni elementi in ustrezna preklopna vezja), 3. jsl simpozija o obravnavanju podatkov, Lj. 1967 (Reliability, chipness and logical ability of semiconductor automata), 12. konference ETAN, Reka 1968 (Pretvarjanje tipkanega teksta v ustrezni govor — nova metoda čitanja slepih, skupaj z L. Vodovnikom in A. Šurlanom), 13. Intern. Hochschulwoche, München 1972 (Das Computer System der Universität Ljubljana, Elektronische Datenverarbeitung im Dienste der Wissenschaft, Wirtschaft und Verwaltung).

Napisal je skripta: Avtomatska regulacija, 1961; Teorija preklopnih vezij, 1967; Elementi in tehniške osnove računalnikov, 1972; Uvod v računalništvo, 1975; učbenike: Teorija preklopnih vezij, 1969², 1976³; Digitalna tehnika, Zgb 1969; Asinhronske logične sheme in asinhronski avtomati, 1969; Avtomatizacija inženirskega dela z računalniki, 1971; Zanesljivost, 1973; Mikroračunalnik, 1978 (skupaj s P. Šuhlom); knjigo: Functional capability and reliability of real semiconductor threshold elements, Lj. 1968; razprave, mdr.: Uporaba uporovne potencialne mreže v tehniki pasivnih vezij (EV 1958), Računalniški elementi z domačimi transistorji in diodami (EV 1961), Krmiljenje transistorskih preklopnih vezij (v: Transistorji v impulzivni tehniki, II, 1962), Elektronska adaptacija tehtnice MAXIMA 10 kg (Avtomatika 1963), Razmišljanje o realizaciji funkcij algebre logike (ib.), Realizacija funkcij algebre logike pri upoštevanju tehniških in ekonomskih aspektov (ib.), Avtonomni končni avtomati (ib. 1966), Funkcije algebre logike in zanesljivost sistemov (EV 1968), Normalne oblike funkcij zvezne logike (EV 1969), Uporaba digitalnih računalnikov v elektrotehniki (ib.), Uporaba računalnikov v elektroniki (v: Elektronski računalniki, 1971), Informatika doma in na tujem (Bilten za računalništvo 1973), Grobi prikaz končnega cilja vpeljave računalniškega pouka na Univ. v Lj. (ib.), Mikroprogramsko krmiljenje tehniških objektov (EV 1975). Objavil je tudi več poročil, recenzij in poljudnih člankov.

Izvedena dela in raziskave: Zasnova in gradnja majhnega transistorskega računalnika, 1959; Tehnično vodenje mednarodne znanstvene odprave za merjenje atmosferskih električnih motenj, Švica 1961; Osnovna zamisel računalnika za optimizacijo v mlinski industriji, Švica 1962; Razvoj računskih elementov, ki jih bomo uporabili za digitalni korelator, 1963/4; Detekcija poškodovanih gorilnih elementov pri GCR reaktorjih, 1964; Študija novega sistema, ki na osnovi sodobne elektronike, mehanike in digitalnih avtomatov ustreza vhodnim in izhodnim funkcijam končne tel. centrale ATC I 58 C 160, 1967. — Prim.: osebni podatki; Bibl RSS; SBibl; ULj II, III/2. *