Vipotnik, Janez (1917–1998)

Vipotnik Janez, politik in pisatelj, r. 21. avg. 1917 v Zagorju ob Savi, živi v Ljubljani, brat Ceneta (gl. čl.). Osn. šolo je 1924–31 obiskoval v r. kraju, real. gimn. 1931–9 v Lj., nato tu študiral (6 semestrov) na gradbenem odd. tehn. fakultete in sodeloval v naprednem študent. gibanju. Po napadu na Jslo 1941 se je takoj vključil v NOB, bil aktivist OF in član VOS v Lj., 1942 sprejet v KPS. Jul. 1942 je odšel v partizane na Dol. kot borec in kurir, nato bil imenovan za politkomisarja: avg. i. l. — 2. čete I. bat. Zapadnodolenj. odreda; febr. 1943 — I. bat. Gubčeve brigade (dec. 1942 febr. 1943 tu kot borec); apr. 1943 — I. bat. Cankarjeve; sept. i.l. — Gubčeve; febr. 1944 — XV. divizije; mar. 1945 — VII. korpusa. Po osvoboditvi 1945 je opravljal več pomembnih polit. služb, mdr. je bil: 1945–6 sekretar PK SKOJ za Sjo, 1947 član sekretariata CK SKOJ v Bgdu, 1948 organiz. sekretar IOOF, 1949–50 sekretar oblastn. komiteja KPS za Gor., 1950–1 minister za uvoz in izvoz, 1951–2 predsednik sveta za gradnjo LRS, 1952–3 drž. sekretar za gospodarstvo LRS, 1953–4 član izvrš. sveta ljud. skupščine LRS, 1954–60 sekretar OK ZKS Lj., 1960–3 glavni urednik dnevnika Delo, 1963–7 sekretar zvezn. izvrš. sveta, 1967–73 predsednik rep. komiteja SZDL Sje, 1973–7 generalni direktor in nato predsednik skupščine zavoda RTV Lj., od 1978 je predsednik rep. odbora Zveze združenj borcev NOV Sje. — Od 1954 je član CK ZKS, od 1958 CK ZKJ, 1977–8 predsedstva SRS. Ima spomenico 1941 in štev. odlikovanja, mdr.: red zasluge za narod II (1945) in za hrabrost (1945), red republike z zlatim vencem (1961) in jsl zastave z lento (1977).

Napisal je polit. brošuri O delu SZDL v komuni (1954) in Položaj obrazovanja u uslovima reforme (Bgd 1967). V partizanih je s članki sodeloval v vojaških listih. Po vojni je pisal spomine na NOB, npr. Za Žužemberk (Spomini na partizanska leta I, 1946, 77–94), Maja 1942 pred sodiščem v Lj. (LDk 1955, št. 101), Začetek (Borec 1956; spomini na ileg. delo v Lj.), Kako smo osvobodili Lj. (Naša obramba 1969, št. 5; Lj. v ilegali IV, 1970) in kulturnopolitične članke, npr.: K novi Kocbekovi knjigi (Borec 1952, ocena novel Strah in pogum), Napad na Dob (Prispevki za zgod. del. gibanja 1960), Nekaj o žurnalistiki (Delo 1961, št. 319), Da bi bil izobraževalnovzgojni sistem vsklajen (Otrok in družina 1964), Problematika knjižnega trga (Delo 1964, št. 129), Izobraževanje in razvoj znanosti in tehnike (ib. 1968, št. 88), Izkušnje za današnjo in jutrišnjo rabo (ib. 1974, št. 32; govor na osrednji proslavi Prešernovega dne). Obj. so več njegovih referatov ali govorov, npr.: O bodočih nalogah (SPor 1954, št. 70; na konferenci ZKS v Lj.), Boj za ideol. enotnost vseh komunistov (LDk 1956, št. 22; na konferenci SZDL Lj.), Organizacije SZDL ne spremljajo dovolj zavzeto problematike delavskega in družbenega upravljanja (ib., št. 140; na konferenci SZDL za okraj Lj.), Organizacijsko-politične naloge Zveze komunistov (Delo 1959, št. 54; Komunist 1959, št. 26; na IV. kongresu ZKS); Delitev dohodka po delu — demokratizacija odnosov v komuni (Delavska enotnost 1961, št. 17–8; na III. plenumu CK ZKS), Nova vloga v volilni akciji obeta SZDL večji vpliv na delo skupščin (Delo 1969, št. 50; na 4. seji republ. konference SZDL), Uveljavljanje interesov socializma in samoupravljanje (v: Enotnost pogledov na vlogo Zveze komunistov, 1972), Boj za kvaliteto (Komunist 1974, št. 4; na seji komisije CK za propagandne priprave VII. kongresa ZKS), Tomšičeve nagrade (TV-15 1979, št. 20; ob podelitvi), V težkem gospod. položaju… (Delo 1981, št. 150).

Leposlovje zajema večinoma iz NOB, mdr.: partiz. zgodbe Iz zanke, 1951 (ocena J. Kos, Beseda 1951/2, 372–3), črtice Balada o Kovačici, 1973 (ocena I. Potrč, NRazgl 1973, 415 do 416), romane Rodna letina, 1976 (zanj prejel nagrado 4. julij in vstaje slov. naroda), Enainštirideseto, 1977 (Župančičeva nagrada, 1978) in Petinštirideseto, 1979 (ocene: F. Bohanec, Delo, št. 196; B. Štih, Dnevnik, št. 285; Z. Kržišnik, TV-15, št. 46/47 — vse 1979; shrv. prevod Zgb 1980), Doktor, 1982; novele in krajše zgodbe Ledina, 1980 (ocena S. Rupel, Borec 1980, 569–70). Monografsko je opisal E. Kardelja za zbirko Obrazi (1981) in skupaj z I. Matovićem za zbirko Legende (Gor. Milanovac 1981). Za mladino je napisal: Hruška, 1958; Diko v živalskem vrtu, 1972, 1979; Naš Diko, 1972; Zgodbe o Diku, 1972; Mati Brodarička, 1974; Diko na potepu, 1977; Runo, 1977; Strah, 1977; Tinkatonka, 1977; Dikove nezgode, 1980. Zgod. delo za mladino z naslovom OF je izšlo v Pionirjevi knjižnici 1979.

Prim.: osebni podatki; arhiv CK ZKS (Lj.); spomini v arhivu IZDG (Lj.); EJ; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; L. Ambrožič-Novljan, Gubčeva brigada, 1972; Delo 1976, št. 171; 1977, št. 192; 1978, št. 139 (s sliko); 1979, št. 113; 1981, št. 164 (s sliko); 7 dni 1977, št. 24 (s sliko); Večer 1977, št. 109. T. F.