Vilhar, Matija (1899–1962)

Vilhar Matija, jamski vodnik in speleolog, v Velikem Otoku pri Postojni r. 4. febr. 1899 posestniku Luki in Mariji r. Bizjak ter u. 17. febr. 1962. Po osn. šoli se je izučil za elektrikarja. Poleg svojega poklica je bil vodnik v Postojnski jami vse do 1954, ko je bil upok. Udeležil se je mnogih ekspedicij v dotlej marsikje še neznani in težko dostopni sistem podzemeljske Pivke. 1922 je sam našel Ozki rov, naslednje leto pa Kristalni rov v Postojnski jami. Kot poslednji predstavnik tistih jamskih vodnikov, ki so iz ljubezni do domače kraške narave (začenši z L. Čečem 1818) nad sto let odkrivali postojnski jamski sistem, je z obujanjem spominov otel pozabi marsikateri drobec iz dolgoletnega raziskovanja tukajšnjega podzemlja. Zato je bil po zadnji vojni neprecenljiv svetovalec in vodnik našim jamarjem. — Prim.: R. Savnik, Naše jame 1962, 58–9 (s sliko); 150 let Postojnske jame 1818–1968, 1968, 52. Svk.

VILHAR Matija, jamski vodnik in speleolog, r. 4. febr. 1899 v Velikem Otoku pri Postojni, u. 17. febr. 1962 tam. Oče Luka, posestnik, mati Marija Bizjak. Po osn. š. se je izučil za elektrikarja. 1923 se je zaposlil kot progovni delavec in vodnik v Postojnski jami. 1935 je bil iz te službe odpuščen, ker je šel na poročno potovanje v Jslo. Do 1942 je kot elektrikar delal pri podjetju Telve. Po osvoboditvi se je vrnil k Postojnski jami kot elektrikar do 1954, ko je bil invalidsko upokojen. Med vojno (1944) sta bili v njegovi hiši part. š. in stanovanje njene učiteljice. – Bil je vnet in razgledan jamar, poznavalec Postojnskega jamskega sistema in podzemeljske Pivke. Udeleževal se je odprav (tudi pod vodstvom I. A. Perka) v Tartar. Magdaleno jamo. Pivški in Rakov rokav Planinske jame ter v jame v postojnski okolici. 1922 je v Malih jamah (Postojnska jama) odkril stranski Ozki rov, 1923 pa Kristalni rov. Sodeloval je pri iskanju dihalnikov nad jamskim sistemom. – Od 1951 dalje je bil članom Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni ter drugim jamarjem neprecenljiv vodnik in svetovalec pri raziskovanju kraškega površja in podzemlja v postojnski okolici, še posebej nad samim postojnskim jamskim sistemom. Bil je živa vez med zadnjimi avstroogrskimi raziskovalci našega krasa in prvimi povojnimi slov. speleologi, kot tudi živa kronika, ki je z obujanjem spominov otel marsikateri dragocen drobec iz zgodovine raziskovanja kraškega podzemlja v okolici Postojne.

Prim.: Naše jame, 1963, št. 4, 58–59; 1988, št. 30, dod... 187; 150 let Postojnske jame, 1968, 52; SBL IV, 478.

Kranjc