Vilfan, Simon, vitez (1802–1881)

Vilfan (Wilfan) Simon, zgodovinski in nabožni pisec, r. 20. okt. 1802 v Škofji Loki (podatki o starših niso dosegljivi), u. 4. nov. 1881 v Novem mestu. Po osn. šolanju v r. kraju je v Lj. 1814–9 obiskoval gimn. (od 2. razr. Prešernov sošolec), 1819–20 na liceju študiral filoz. (skupaj z A. M. Slomškom) in 1821–5 teologijo (v prvih 3 letih s F. I. Barago) ter bil 1825 ord. Kaplanoval je 1826 v Smledniku, 1827 Tržiču, 1828 Kranju (tedaj Baraga v Šmartnem), 1829 Šmartnem pri Kranju, potem bil 1830–4 ekspozit v Trbojah, 1834–8 vojaški kurat 17. pešpolka v Italiji, 1838–67 župnik v Kranj. Gori, 1867–9 kanonik v Novem mestu, končno tu do smrti prošt, župnik in dekan. — Iz Kranjske Gore se je začel oglašati najprej z zgodovinskimi prispevki. Objavil je listino Jožefa I. o ustanovitvi kapuc. samostana v Škofji Loki (1707) Der Anfang des Capuciner Clossters zu Bischof-Laakh (MHK 1849, 37–41) in daljšo, obsežno zasnovano zbirko zgod. podatkov o župnikih in vaseh kranjskogor. doline Einige geschichtliche Notizien über das Kronauer Thal im Herzogthume Krain (ib. 1849, 41–4; 1850, 3–4, nedokončano). Članke je pisal tudi v N (anon.) in v ZD, npr. 1853 prispeval poročilo o Družbi treznosti (str. 3, 11, 13), ki jo je ustan. v Kranj. Gori. — Nabožne spise je obj. v obliki katehez in pridig. Najprej je sam izdal knjižico Keršanski nauk od božjih lastnost (1850). V SPj sta izšla Nauk od gnade božje (1858–9) in Nauk o Mariji (1860–2, ponatisnjen v Lavretanskih pridigah, 1863; ur. A. Einspieler). Nekatere V-ove pridige so bile po smrti obj. v DPast 1886–7. V novomeški dobi se v tisku ni več oglašal, pač pa ur. kapiteljski arhiv. A. Medved (VBV 1907, 291–2) je ocenil V-ove govore kot najboljše v SPj; razodevajo, da je bil avtor dobro izobražen in ognjevit govornik. V Semen. knjižnici v Lj. sta ohranjena 2 zv. rkp pridig (iz 1854 in 1860) ter kateheze o 4. božji zapovedi. — Za svoje delo je 1876 prejel red železne krone 3. stopnje in tako postal vitez. — Prim.: Glaser III, 275; Kidrič, PA 282; Marn XXV, 26–7; šematizmi lj. škofije 1826–82; ZD 1853, 59, 67; 1899, 362–5; LZ 1881, 783; J. Lavtižar, Spomini, 1926, 9–10; R. Savnik, Loški razgledi 1974, 82; JiS 1975, 156. — Portreta v olju neznanih avtorjev: Novo mesto (v kapitlju) in Lj. (pri pranečaku Sergiju Vilfanu). Slk.