Vilfan, Draško (1914–1996)

Vilfan (Wilfan) Draško (Karel), ginekolog, r. 4. febr. 1914 v Trstu politiku Josipu ml. (gl. čl.) in Mariji r. Šavnik, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1920–4 v Kranju, tu tudi 2 razr. gimn., nato klas. gimn. 1926–32 v Lj. Medicino je študiral 1932–9 na Dunaju, hkrati eno leto hospitiral na patol. anatom. inšt. pri prof. K. Sternbergu, prom. 1939. Služboval je 1940–4 v Splošni drž. bolnišnici v Bgdu, kjer je začel s specializacijo in obiskoval 1 mes. tečaj za bakteriologijo in hematologijo pri CHZ. 1944–5 je bil v NOV, nato šef odd. za poliklinično službo v zveznem min. za zdravstvo ter njegov predstavnik pri jsl misiji organizacije UNRRA v Bgdu in pri drž. zavodu za soc. zavarovanje. Aprila 1946 se je zaposlil v Lj. na kliniki za ginekol. in porod. med. fak., i.l. opravil special. izpit in postal 1947 asistent, predaval do 1954 tudi na babiški šoli, šoli za med. sestre in fizioterapevtke, 1956 je bil izvoljen za doc., 1972 za izr. in 1977 za red. prof. za ginekol. in porod. Od 1973 je direktor klinike za ginekol. in porod. v Lj. 1971 je dosegel doktorat znanosti z dis. Objektivacija in kvantifikacija zdravstvenega dela (s pomočjo računalnika) — pogoj za nadaljnji razvoj našega zdravstva. — V. je član več strok. združenj in komisij, npr. zvezne komisije za zaščito matere in otroka; 1950–5 je bil dopisni član Excerpta medica (Sect. 10) v Amsterdamu.

Kot štipendist UNICEF se je 1949 udeležil 3 mes. tečaja za soc. pediatrijo v Liverpoolu, kjer se je seznanjal z organizacijo predporodne in poporodne zaščite matere in otroka, 1950 obiskal sorodne ustanove v Londonu in Švici. Udeležuje se strok. sestankov, kongresov in simpozijev doma in v tujini, zlasti na temo o uporabi elektron. strojev v zdravstvu (Bad Hersfeld, Berlin, Bonn).

V. je raziskoval vpliv prehrane na nosečnost, porod in na novorojenčka. Statistično je dokazal, da so eklampsije pri nas v stalnem upadanju zaradi izboljšanja predporodne zaščite. Na kliniki je organiziral dispanzer za žene in uvedel sodobno rutin. diagnostiko. Posvetil se je mehanograf. in elektron. tehnologiji zdravstv. finančne problematike. 1965 je skonstruiral skupaj z Inšt. za elektroniko in avtomatizacijo v Lj. aparat za vakuumsko aspiracijo pri prekinitvi nosečnosti, 1966 pa s fizik. inšt. med. fak. vibracijski dilatator za cervikalni kanal pri prekinitvi nosečnosti. 1967 je začel uvajati sodobno tehnologijo, ki obeta občutno znižanje perinatalne umrljivosti. Znotraj stroke se posebno ukvarja s fiziologijo in patofiziol. generativne funkcije žene, zunaj nje pa s socialno ginekologijo, predvsem z organizacijo zdravstva in soc. zavarovanja doma in po svetu z vidika ekonomike, sociologije in elektronske statistike.

Objavil je: Soc. medicin. aspekti naših kurativnih zdravstv. zavodov (odkupna nagrada Sklada B. Kidriča 1960); Letno poročilo ginekol. hospitalne službe v LRS, 1960, 1961, 1962, 1963; Statist. letopis ginek. hospit. službe SRS, 1964, 1965; Predlog za reorganizacijo evidenčne in statistične službe v zdravstvu, 1968; učbenike: Vodstvo nepravilnega poroda (za medicince), 1954 (skripta); Ginekologija, 1961; Porodiljstvo, Bgd 1966 (oboje s soavtorji); strokovne članke v časopisju, mdr.: Narod Zdrav (1945, 1957); ZstV (1947, 1949, 1950, 1955, 1957, 1958, 1972, 1973, 1974, 1978); Jubilej, zbornik medic. fak. 1945–55, 1956; Zbornik radova III. kongresa gin: obstr. Jsle, 1957 (2. knj.); IV. kongr. Skopje 1960 (1. knj.); Med Glas (1959); Pro Medico (1963); Ginekol Opstet (1968); Zbornik III. kongresaslov. zdravn., 1973; več poljudnih, npr. v: BabV (1947, 1953), Med Razgl (1962), NRazgl (1957, 1959, 1960), NŽ (1949, 1976), SPor (1951, 1957, 1958), Teorija in praksa (1968); ter štev. recenzije in poročila, npr. v: Excerpta medica (Sect. 10. Obstet Gynecol 1951 do 1955), Med Glas (1968, 1972), ZstV (1971).

V. se je aktivno ukvarjal tudi s športom in bil v letih 1930–7 vrhunski jsl plavalec, večkratni drž. reprezentant. Dosegal je lepe uspehe, mdr. 9. mesto na olimpiadi v Berlinu 1936 (gl. Delo 1982, št. 166, s sliko). — Prim.: osebni podatki; person. mapa (med. fak. Lj.); ULj, II, III/2 (z napakami); D. Stepišnik, Oris zgod. tel. kulture na Slov., 1968, 248 (slika), 280; Objave Univ. v Lj. 1955, št. 3, 60–2; 1956, št. 5, 25–7; Med bibl FNRJ 1944 do 1953, Bgd 1955; Bibl fak. učiteljev in sodelavcev med. fak. 1967–71, 1973, 78. S. G.

VILFAN Draško (Karel), zdravnik, ginekolog, r. 4. febr. 1914 v Trstu, živi v Lj. Oče Josip, politik, mati Marija Šavnik. Osn. š. v Kranju (1920–24), gimn. v Kranju in Lj., kjer je maturiral 1932. Vpisal se je na Medic. fak. na Dunaju, kjer je 10. febr. 1939 promoviral. Vmes je eno leto hospitiral na patološko-anatomskem inštitutu pri prof. K. Strenbergu. Specializiral je ginekologijo v Bgdu (1940–44). Med 1944-45 je bil v NOV. Po vojni je bil v jsl. zveznem ministrstvu za zdravstvo šef odd. za poliklinično službo, nato njegov predstavnik pri jsl. misiji UNRRA v Bgdu in pri drž. Zavodu za socialno zavarovanje. Apr. 1946 se je zaposlil v Lj. na kliniki za porodništvo in ginekologijo. 26. sept. 1946 je opravil spec. izpit. 1947 je postal asistent, 1956 docent, 1972 izredni in 1977 redni prof. Leta 1971 je obranil doktorat znanosti z naslovom Objektivizacija in kvantifikacija zdravstvenega dela (s pomočjo računalnika). Od 1973 je bil dir. klinike za ginekologijo in porodništvo, od 1. jan. 1980 je upokojen. – Predaval je tudi na š. za medic. sestre, babice in fizioterapevtke. Bil je štipendist UNICEF, 1949 se je udeležil trimesečnega tečaja za socialno pediatrijo v Liverpoolu, 1950 je bil na obisku pri sorodnih ustanovah v Londonu in Švici. – Raziskoval je vpliv prehrane na nosečnost, porod in novorojenčka, še posebej pa se je ukvarjal z eklampsijo. Organiziral je dispanzer za zdravstveno varstvo žena. Sodeloval je pri konstrukcijah aparata za vakuumsko aspiracijo in vibracijskega dilatatorja. Še posebej se je ukvarjal s fiziologijo in patologijo generativne funkcije žene ter socialno ginekologijo. Njegovo sodelovanje pri organizaciji zdravstva in zdravstvenega varstva je dalo svoj pečat slov. zdravstvu. – Od 1950–55 je bil dopisni član ginekološke sekcije Excerpta Medica v Amsterdamu. – V mladih letih se je aktivno ukvarjal s športom. 1929 je postal državni prvak in rekorder v plavanju na 100 m kravi in 100 m hrbtno. Prvak in rekorder v teh dveh disciplinah je ostal do 1937. Kasneje se je ukvarjal s planinstvom bolj kot samohodec. Sodeloval je na olimpiadi v Berlinu (1936). – Številne so V-ove objave. Napisal je skripta Vodstvo nepravilnega poroda (Lj. 1954, cikl.), sodeloval kot soavtor pri učbenikih Ginekologija (Lj. 1961) in Porodiljstvo (Zgb-Bgd 1966). Razprave, članke in ocene je objavljal v ZstV, BabV, NRazgl, SPor, Narodno zdravlje, Pro Medico, Medicinski razgledi itd. Objavil je šest letnih poročil ginekološke hospitalne službe v Sji (1960–65) in več elaboratov o zdravstveni službi.

Prim.: SBL IV, 464–65 in tam navedena liter.; LDk 5. avg. 1981.

A. Pr.