Vidrič, Lovro (1838–1900)

Vidrič (Vidrić, Vidrih) Lovro, politik, r. 5. avg. 1838 v Strmici pri Postojni kmetu Mateju in Agnezi r. Ješh, u. 19. sept. 1900 v Zagrebu. Zgodaj je izgubil očeta, 1858 še mater. Po osn. šoli je obiskoval gimn. v Lj. (1853–7) in 5.–7. razred v Trstu (1857–60). Ker ni imel denarja za redno šolanje, je bil 1861 nekaj časa domači učitelj pri M. Vilharju (gl. čl.) na gradu Kalec, se pripravljal za zadnji gimn. razred in ga končal z izpiti v Zgbu 1861. Pravo je študiral v Zgbu (1861–3) in na Dunaju (1863–5), kjer je opravil tudi sodnijski izpit (1865), doktoriral iz prava pa ob pomoči J. J. Strossmayerja 1867 v Gradcu. Nato je bil odvetniški pripravnik pri R. Razlagu v Brežicah (1868), uradnik pri finančni prokuraturi v Zgbu (1868–70), odvetniški koncipient pri dr. Šramu prav tam (1870–1). Od 1871 je imel v Zgbu svojo odvetniško pisarno, si pridobil bogato klientelo (denarni zavodi, Kaptol idr.) in se uveljavil kot pravni strokovnjak. Vključil se je v narodno stranko (Strossmayer-Rački) in kmalu postal viden politik. Orientiran je bil jsl in slovansko, naklonjen kompromisom, ne pa radikalnosti. Ker se je udeleževal demonstracij in tajnih sestankov, je bil večkrat zaprt, 1870 obsojen na izgon iz Zgba in kraljevine, a po Rauchovem padcu pomiloščen. 1875 je bil izvoljen za poslanca okraja Čabar in nastopal zlasti v zakonodajnih zadevah hrv. sabora. Po odstopu bana I. Mažuranića (1880) je z Mrazovićem in tovariši izstopil iz sabora; ustanovili so neodvisno nar. stranko (»obzoraši«), kateri je ostal zvest do smrti. Bil je ustanovitelj Pravničkog društva v Zgbu in član odbora (1875 do 1881), med prvimi člani Hrv. planinar. društva (1874), član Gospodar. društva v Zgbu. Na Prekrižju v Zgbu je kupil posestvo in v prostem času kmetoval, zlasti v vino gradu. — Njegov sin Vladimir (1875–1909) je znan hrv. pesnik.

Članke je V. obj. v zgb hrv. in nem. listih. Kot politik je obravnaval hrv.-srb. odnose (AgTb 1890, št. 15, 160; 1899, št. 151, 164), zahodno kulturo in Slovane (AgTb 1890, št. 156), odnose med gospodarjem in delavci na Hrv. (Obzor 1898, št. 103), akcijo dunaj. Čehov za prestop v pravoslavje (AgTb 1900, št. 138) idr. Kot pravnik je pisal o svobodi advokature (Nar. novine 1878, št. 157, 159; Obzor 1878, št. 160; Mjesečnik Prav. društva, 1878), ekspropriaciji (ib. 1876, 1895), »jus offerendi« (ib. 1884) in drugih strokovnih vprašanjih (ib. 1876, 1896; Obzor 1872, št. 214–5). Pisal je še o bankah in kreditnih poslih (Obzor 1886, št. 76; 1889, št. 84; AgTb 1898, št. 110; Gospodarski list 1898, št. 22; 1899, št. 14; Seoski gospodar 1899, št. 1) in zlasti o vinogradništvu (Obzor 1887, št. 145; 1891, št. 251–2, 257, 274; 1894, št. 235; Nar. novine 1891, št. 251; 1894, št. 236; Gospodarski poučnik 1891, št. 22; Hrvatska 1894, št. 233; AgTb 1898, št. 69). — Prim.: Hrv. arhiv (Zgb); M. Polić, Parlamentarna povjest kralj. Hrvatske … II, Zgb 1900, 220; nekrologi 1900: Obzor it. 214 in 294, AgTb št. 214, AgZg št. 215, Gosp. list 137, Hrv. planinar 176, SP 303, Mjesečnik Prav. društva 636–7; Zbornik … bivših djaka i prof. zgb klas. gimn. 1607–1957, 1957, 1028; L. Dobronić, Iz starog i novog Zgba, III, 1963, 152–3; M. Derčić, Odvjetnik 1968, št. 9, 63, 66 sl. Lc.