Vidmar, Ciril (1899–1982)

Vidmar Ciril, založnik, r. v Ljubljani 15. maja 1899, u. 28. febr. 1982 v Radovljici (brat Josipa, gl. čl.). 1911–4 je obiskoval lj. klas. gimn., nato se po nekaj mesecev na leto učil knjigotrštva, npr. 1916–7 pri L. Schwentnerju in v Katoliški bukvarni, 1919 pri Ottu v Pragi, 1920 v neki manjši knjigarni v Dresdenu, 1920–1 pa v veliki Huga Hallerja na Dunaju, ki je imela tudi koncertno poslovalnico in salon za prodajo slik. Po vrnitvi v Lj. je 1922 sodeloval v reviji Trije labodje s kratko, nadrealistično prozo (Iz moje sobe, Ognji, Pričakovanje), 1923–6 je bil založn. delavec, mdr. pri GM, kjer je na pobudo tajnika K. Mahkote prevzel vodstvo njene knjigarne v prostorih Filharmonične družbe. 1927 je pri knjigarni GM ustanovil založbo Svet, 1929 pristopil k založbi Modra ptica (ustanovitelja J. Žagar in P. Debevec) ter sodeloval eno leto kot urednik njene letne knjižne zbirke. 1931 je bil prehodno zaposlen pri Tiskovni zadrugi, a še i. l. ustanovil založbo Hram, 1936 pa Našo založbo. — Med okupacijo je bil konfiniran v It. (Borgomanero, prav. Novara), odkoder so ga na zahtevo poveljstva XI. it. korpusa nov. i. l. privedli nazaj v Lj.; tu je bil določen za enega od 8 talcev, ki jih je izbral general M. Robotti za primer, če bi se po atentatu na M. Natlačena še nadaljevale tovrstne akcije. Mar. 1943 so ga vrnili v Borgomanero. Po kapitulaciji It. je odšel v Švico, kjer so ga internirali (taborišča: Gyrenbad, Oberhelfenschwil, Hasenberg in Charwalden), avg. 1945 se je s transportom vrnil v Lj. (prim. Moje internacije, Delo 1973, št. 251–306). 1945 do 1961, ko je odšel v pokoj, je bil šef ured. odbora DZS. — Za svoje delo je 1979 prejel priznanje OF.

V-jev založn. prvenec je glasb. zbirka M. Kogoja Otroške pesmi (Trst 1924), ki jo je ur. S. Kumar, izdala pa Zveza slovan. učitel. društev v It. Sledile so izdaje pri njeg. prvi založbi Svet, mdr.: D. G. Mukerdži, Mladost v džungli (1928), L. N. Tolstoj, Ana Karenina (1928), F. M. Dostojevski, Bratje Karamazovi (1929), O. Župančič, Naša beseda (1929, ur. F. Albreht). Ker je začel poslovati brez kapitala, je zašla založba v težave, ki so ga prisilile, da je zalogo prodal. Ko je pozneje mogel kot založnik samostojno izbirati knjižni program ter kot deležnik Slov. književne zadruge, ki je izdajala revijo Sd (1933–41), sodelovati s krogom njenih pisateljev in najboljših prevajalcev (F. Albreht, S. Leben, V. Levstik, T. Potokar, J. Vidmar, O. Župančič), je pri založbi Hram (1931–6) izdal ok. 30 knjig, med njimi romane iz svetovne književnosti, npr.: R. Kipling, Kim (1933), H. de Balzac, Oče Goriot (1934), W. Deeping, Usodovec (1935), M. Gorki, Mati (1935), N. V. Gogolj, Mrtve duše (1936), M. Andersen-Nexö, Sirota Stina (1936), nekaj biogr. romanov, za katere se je zlasti vnemal, npr.: M. Jelusich, Cezar (1931), R. Benjamin, Čudovito življenje Honoréja Balzaca (1934), A. K. Tolstoj, Peter Veliki, I (1932), II (1935), S. Zweig, Joseph Fouché (1932), isti, Marija Stuart (1935), K. Mann, Symphonie pathétique (1937), ter iz srb. književnosti romana Nečista kri B. Stankovića (1933) in Pokošeno polje B. Ćosića (1935). V zbirki Hramova knjižnica (1933–4), ki je bila namenjena tuji in domači krajši prozi ter dramatiki, je izšlo 8 knjig, mdr.: I. Bunin, Gospod iz San Francisca (1933), F. Kalan-Kumbatovič, Pustolovci, Streli za hišo (1933), Fr. Albreht, Zadnja pravda (1934), Molière, Tartuffe (1934). V zbirki Slovenski obrazi so izšle 3 monograf. študije: J. Vidmar, Župančič (1935), R. Jurčec, Krek (1935), B. Vodušek, Ivan Cankar (1937). S Crocejevo Zgodovino Evrope v 19. stol. (1934) je začel z izdajanjem pomembnih kulturnozgod. del. — Za slov. literaturo je razpisal Prešernovo nagrado, ki jo je 1935 prejel M. Kranjec za roman Os življenja.

V Naši založbi (1936–40), ustan. z denarno pomočjo knjigoveza A. Janežiča, je izdajal zlasti zgodovinsko polit. publicistiko. Najprej je založil knjigo T. G. Masaryk, Svetovna revolucija (1936), nato pa še: H. Tuma, Iz mojega življenja (1937, ur. D. Kermavner), M. Vidmar, Med Evropo in Ameriko (1937), A. Mathiez, Francoska revolucija (1938), Sperans (= E. Kardelj), Razvoj slov. narodnega vprašanja (1939; knjiga je izšla 26. febr., zaplenjena pa je bila čez teden dni, ko je 750 naročnikov že prejelo svoj izvod, tako da je policija našla le še preostalih 45, gl. Zč 1979, 367–9), A. Maurois, Zgodovina Anglije (1939), F. C. Weiskope, Tragedija Češkoslovaške (1939), Stanko Dornik (= B. Ziherl), O Sovjetski zvezi (1940, brošura je izšla v 15.000 izv.; v njej je bila natisnjena sovjet. ustava iz 1935; oblasti so jo zaplenile in predale sodišču), M. Iljin, Priroda in ljudje (1940). Bilo je tudi več literarnih del, mdr.: A. S. Puškin, Pesmi (1937, izbral in prev. M. Klopčič), A. Slodnjak, Neiztrohnjeno srce (1938), P. Voranc-L. Kuhar, Požganica (1939), Doberdob (1939) in Samorastniki (1940), M. Kranjec, Prostor na soncu (1937) in Do zadnjih meja (1940). — V. se je z založn. dejavnostjo uveljavil na knjižnem trgu in ogrožal meščan. založbam monopolni položaj pri izdajanju leposlovja.

V člankih je publicistično obravnaval strokovna vprašanja, npr.: Slovenski knjigotrški problem (S 1919, št. 240), Dve leti Državne založbe Slovenije (Tov 1947, št. 32) in svoje sodelovanje z E. Kardeljem, mdr.: O knjigi, ki je presenetila javnost (LdP 1957, št. 91), Pred 18-imi leti (SPor 1957, št. 178), še zmeraj aktualno (Delo 1969, št. 107). — Prim.: osebni podatki; Bibl DZS; J. Kozak, Lesena žlica, I, 1947, 216–8, 246; II, 1952, 275, 283–339, 394, 402; F. Škerl, Zč 1958/9, 286 sl.; Delo 1959, št. 16; 1979, št. 99 (s sliko); 1982, št. 50 (s sliko); LDk 1967, št. 315 (s sliko). Petrè