Vidic, Štefan (1797–1861)

Vidic Štefan, šolnik, r. 26. dec. 1797 v Gradu »pri Jurjevcu« (Bled) kmetu Valentinu in Mini r. Valant, u. 13. nov. 1861 v Gorici. Gimn. in filoz. je študiral 1811–8 v Lj. (sošolci: Bl. Crobath, Fr. Edlauer, A. Gollmayer, M. Ivanetič, M. Kastelic, J. Vesel), nato je bil 1818 do 1821 adjunkt in suplent na lj. gimn., 1821–2 gramat. prof. v Karlovcu, 1822–34 namestnik prefekta v Rzeszowu na Polj. (tu imel težave zaradi nastopa proti polj. študentom, ki so se pridružili preganjanju Židov; očitali so mu tudi areligioznost), 1834–42 je učil in bil po 1839 prefekt na gimn. v Kopru, 1842–9 pa prefekt in zadnje leto direktor na trž. gimn. 1849–60 je vodil gimn. na Reki, kjer je organiziral pouk v skladu z novim sistemom, za kar je prejel strokovna priznanja in pohvale. Ko je bil 1860 zaradi bolezni upokojen, se je naselil v Gor. — J. Trdina mu je v Bachovih huzarjih posvetil obširno poglavje in ga orisal kot jožefinca ter prikritega frankofila, ki pa razvoju slovan. narodov v Avstriji ni bil sovražen. — Prim.: r. matice (ž. urad Bled); V-eva pisma Čopu (NUK, rkp. odd.); akti gimn. Koper in Trst (Mestni arhiv Trst); Lilek II, 63, 65; J. Trdina, ZbD III, 442–4, 609–10; izv. gimn. Trst in Reka; P. Tomasin, Das Staats-Obergymnasium in Triest, 1892, 63, 66, 77, 115–7; S 1898, št. 278; izv. gimn. Koper 1901, 20. Lgr.

VIDIC Štefan, šolnik, r. 26. dec. 1797 v Gradu (Bled), u. 13. nov. 1861 v Gor. Oče Valentin, kmet, mati Mini Valant. Gimn. in filoz. je dokončal v Lj. (1811–18). Nato je bil do 1821 suplent na lj. gimn., 1821–22 prof. v Karlovcu, 1822–34 namestnik prefekta v Rzeszowu na Polj. Tu se ni strinjal s polj. študenti, ker so se pridružili preganjanju Židov, in prišel z njimi v spor. Tudi s prefektom se ni razumel, kar mu je zagrenilo bivanje na Polj. in mu tudi preprečevalo premestitev po želji. Po 12 letih službe je končno dobil mesto prof. na gimn. v Kopru (1834-42) in bil po 1839 tudi prefekt. 1842 so gimn. ukinili in jo z osebjem premestili v Trst. Tu je V. organiziral novi zavod, kateremu je bil do 1849 prefekt in zadnje leto tudi ravn. Na lastno željo so ga premestili na Reko za začasnega ravn. tamkajšnje gimn. (1849). Takoj se je lotil organizacije zavoda po novem sistemu. Že pred koncem prvega polletja so ga pohvalili zaradi očitnega napredka zavoda, zaradi previdnosti, modrosti in energije, ki jo je pokazal pri reorganiziranju gimn. v smislu Organizacijskega načrta, in ga 1856 imenovali za pravega ravn. Zavoljo bolezni (rak na jeziku) je 25. okt. 1860 stopil v pokoj in se naselil v Gor. J. Trdina mu je v Bachovih huzarjih in Ilirih namenil poglavje Štefan Vidic, ravnatelj reške gimnazije. Orisal ga je predvsem kot jožefinca in prikritega prijatelja Francozov. Zdel se mu je »prekanjen lisjak«, brezsrčen s suplenti, brezčuten do slov. narodnih vprašanj, čeprav je imel za sošolce več uglednih kult. delavcev, kot ravn. na Reki pa več slov. prof. Hvali pa Trdina V-čevo vestno opravljanje ravn. poslov, skrb, da se vede mladina ob vsaki priložnosti pošteno in spodobno, željo, da bi pridobil gimnaziji ugled, kar mu je uspelo.

Prim.: SBL IV, 440 in tam navedena liter.; J. Trdina, ZbD III, pass.

Pan