Vidav, Ivan (1918–2015)

Vidav Ivan, matematik, r. 17. jan. 1918 na Opčinah (Trst) kmetu Ivanu in Josipini r. Sosič, živi v Ljubljani. S starši se je kot 2-letni otrok preselil v Jslo in obiskoval osn. šolo 1924–9 v Krčevini pri Mrbu, klas. gimn. 1929–37 v Mrbu ter študiral matematiko 1937 do 1941 v Lj. Dipl. je 1941 in bil i. l. tudi promoviran iz filozofije-matematike z dis. Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb (AZU 1941). Študijsko se je izpopolnjeval v Rimu 1941/2 kot štipendist Turnerjeve ustanove ter v Parizu 1951–4, v presledkih skupaj 8 mesecev. 1943 je postal asistent, 1946 docent, 1949 izredni, 1953 pa redni prof. za matematiko na PMFF v Lj. Bil je prvi dekan fak. za naravosl. in tehnologijo 1957/8, dolga leta predstojnik odd. za mat. na fakulteti in več let predstojnik odd. za mat. na Inšt. za mat., fiz. in mehaniko (IMFM). Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 1958, za rednega 1962. Bil je podpreds. Društva mat., fiz. in astron. SRS, katerega član je od ustanovitve 1949. Dolga leta je vodil komisijo za tekmovanja iz mat. dijakov srednjih šol. Je sourednik: OMF od 1952, zbirke univerz. učbenikov in monografij Matematika-Fizika od 1966, zvezkov Postdiplomski seminar iz mat. od 1971, Knjižnice Sigma od 1959; od 1976 je odg. urednik Knjižnice Sigma in Zbirke izbranih poglavij iz mat. Od ustanovitve 1962 je član IMFM in dolgoletni preds. njegovega strok. sveta. Odlikovanja: red dela z rdečo zastavo 1965, red republike s srebrnim vencem 1974. Za monografijo Višja matematika je dobil 1952 Prešernovo nagrado, za opus znanstvenih člankov Kidričevo nagrado 1970, 1978 zlato Plemljevo medaljo, 1981 nagrado AVNOJ.

Znanstveno delo V-a je posvečeno klasični in funkcionalni analizi. S klasičnimi problemi se je ukvarjal v začetnem obdobju svoje znanstvene dejavnosti, potem pa se je posvetil predvsem funkcionalni analizi. Še kot študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. Med študijem pri M. S. Mandelbrojtu v Parizu se je ukvarjal z aproksimacijskimi izreki v smislu S. Bernsteina. Dela iz funkcionalne analize so zbrana v tri kroge. V prvem se sučejo razprave okrog osnovnih struktur, Banachovih algeber, C*-algeber, algeber operatorjev v Hilbertovem prostoru, regularnih kolobarjev in modulov nad njimi, s strukturo nekaterih Liejevih grup. Mdr. je podal pojem hermitskega elementa v poljubni Banachovi algebri. V drugi krog sodijo obravnave krepko zveznih polgrup in njihove uporabe pri prenosu nevtronov. V tretjem so prispevki k teoriji analitičnih funkcij z vrednostmi v normiranih prostorih. V. je eden začetnikov te teorije in je veliko prispeval k njej v sodelovanju z M. Ribaričem in zlasti še z J. Globevnikom. Bil je učenec prof. J. Plemlja in njegov naslednik. Kot odličen predavatelj je predaval skoraj vse predmete mat. na vseh treh stopnjah univ. študija, sodeloval pri dopolnilnem izobraževanju boljših dijakov in na seminarjih za učitelje mat. v sred. in osn. šolah. Vzgojil je večino danes aktivnih slov. matematikov in več generacij tehnikov. Bil je mentor večini magistrandov in doktorandov na odd. za mat. 1950 je imel predavanje Sur les théorèmes. de Klein dans les équations différentielles linéaires na 1. Medn. kongresu mat. v New Yorku.

Napisal je učbenike: Višja matematika, I, 1949 (1981⁷); Višja matematika, II, 1951 (predelana in na 2 knjigi razširjena izd. s so avtorji: II, 1975, 1979; III, 1976); Algebra, 1965, 1972, 1980; Grupe v geometriji, 1970; O kategorijah in algebrski K-teoriji, 1971; Grupe Ka, K1 in K2, 1974; Afina in projektivna geometrija — definicije, izreki in naloge, 1976; Banachove algebre, 1978; Uvod v teorijo C*-algeber, 1979; Afina in projektivna geometrija, 1981; Linearni operatorji v Banachovih prostorih, 1981. — Strok. knjige: Rešeni in nerešeni problemi matematike, 1959 (1975³); Algebra, 1961; števila in matematične teorije, 1965 (1975); Josip Plemelj — ob stoletnici rojstva, 1973 (1975).

Bil je nosilec raziskovalnih nalog: Poročilo o seminarju iz funkcionalne analize, 1964; Eksistenca in enoličnost pozitivnih rešitev transportne enačbe, 1968; Struktura polnih* — regularnih kolobarjev, 1969; Funkcionalno analitični problemi v transportni teoriji, 1969; Homogeni operatorji, 1971; Vektorske analitične funkcije s konstantno normo, 1973; Metrične lastnosti analitičnih funkcij in izometrije v Banachovih prostorih, 1974; Cele analitične funkcije, katerih vrednosti so obrnljivi operatorji, 1975; Hermitski operatorji in struktura Banachovih prostorov, 1976; Lokalno konveksni topološki prostori s hilbertskimi polnormami, 1977; Involucija v algebri omejenih operatorjev Banachovega prostora, 1978; Invariantni podprostori omejenih linearnih operatorjev v Banachovem prostoru, 1979; Funkcionalna analiza v linearnih topoloških prostorih, 1980; Usmerjeni raziskovalni program matematike, 1981.

Pomembnejše razprave: O jednoj diferencialnoj jednačini, Bilten DMF NR Makedonija 1950 (soavtor D. S. Mitrinović); O distribucijah, OMF 1951; O konveksnih krivuljah, ib.; Elementaren dokaz neke formule za površino na krogli, Razprave SAZU, 3. r., 1952; O številu π, OMF 1952; O praštevilih, ib.; O Eulerjevi funkciji gama, ib. 1953; O quasiperiodičnih funkcijah, ib.; O porazdelitvi reduciranih ulomkov, ib.; Über eine Eigenschaft der Kugel, Math. Zeitschr. 1954; Sur une généralisation de théorème de Mandelbrojt-Mac Lane aux fonctions harmoniques et sousharmoniques, Bull. soc. math. phys. 1954; Sur la solution de H. Pollard du problème d'approximation de S. Bernstein, Comptes rendus hebdomadaires des séances de l'Académie des sciences 1954; Sur une généralisation d'un théorème de M. S. Mandelbrojt, ib.; Sur une extension du théorème de Mandelbrojt-Mac Lane aux functions harmoniques et sousharmoniques, ib.; Sur le problème d'approximation de S. Bernstein et ses généralisations, Acta math. 1954; Über eine Vermutung von Kaplansky, Math. Zeitschr. 1955; Eine metrische Kennzeichnung der selbstadjungierten Operatoren, ib. 1956; Moderna algebra in kvantna mehanika, OMF 1956/57; Quelques propriétés de la norme dans les algèbres de Banach, Publ. Inst. math. 1956; Construction de quelques formes linéaires positives, ib. 1957; Le spectre du product a*a de deux elements a et a* vérifiant la relation aa* — a*a = e, Glasnik mat.-fiz. i astr. 1957; Vektorji — vir pomembnih matematičnih pojmov, OMF 1957/8; Über die Darstellungen der positiven Funktionale, Math. Zeitschr. 1958; On some *regular rings, Publ. Inst. math. (1959); Zur Axiomatik des Hilbertschen Raumes, Math. Zeitschr. 1959; Sur un système d'axiomes Caractérisant les algèbres C*, Glasnik mat.-fiz. i astr. 1961; O definiciji določenega integrala, OMF 1961; O Bohr-Sommerfeldovih postulatih, Bull. soc. math. phys. 1962; Racionalna in iracionalna števila, OMF 1962; O rekurzivnih funkcijah, ib. 1963; On idempotent operators in a Hilbert space, Publ. Inst. math. 1964; O kategorijah in funktorjih, OMF 1964; Existence and uniqueness of nonnegative eigenfunctions of the Boltzmann operator, J. math. anal. appl. 1968; On the spectrum of relaxation lengths of neutron distributions in a moderator, ib. 1969 (soavtor I. Kuščer); Analytic properties of the inverse A(z)-1 of an analytic linear operator valued function A(z), Arch. rational. mech. anal. 1969 (soavtor M. Ribarič); Vloga grup v elementarni matematiki, OMF 1969; Spectra of perturbed semigroups with applications to transport theory, J. math. anal. appl. 1970; Diffeomorphisms of Euclidean spaces, Glasnik mat. 1970; Modules over regular rings, Math. Balkanica 1971; On special *-regular rings, Michigan math. J. 1971 (soavtor N. Prijatelj); An inequality for concave functions, Glasnik mat. 1973 (soavtor M. Ribarič); Applications of the matrix Riemann problem to the linear Boltzmann equation, Math. Balkanica 1973 (soavtorja R. Aronson in I. Kuščer); Linearized Boltzmann equation in spaces of measures, ib. (soavtor A. Suhadolc); A note on normal-valued analytic functions, Proc. Amer. math. soc. 1973 (soavtor J. Globevnik); On operator-valued analytic functions with constant norm, J. funct. anal. 1974 (soavtor J. Globevnik); Kaj verjamem v matematiki (v knjigi Meje spoznanja, 1974); Properties of surfaces scattering operators, Z. angew. Math. Phys. 1975 (soavtor I. Kuščer); On a class of vector-valued analytic functions, Ann. Polonici math. 1975 (soavtor J. Globevnik); Lie groups isomorphic to direct products of unitary groups, Proc. Amer. math. soc. 1976 (soavtor P. Legiša); The group of isometries and the structure of a finite-dimensional Banach space, Linear alg. appl. 1976; Splošna topologija, OMF 1976; The norm of the sum of two projections, Proc. Amer. math. soc. 1977; Role of the Wiener-Khinchim theorem in statistical mechanics, Z. angew. Math. Phys. 1978; On entire matrix-valued functions, Linear alg. appl. 1978.

Prim.: osebni podatki; EJ; ULj, II, III/1; SPor 1952, št. 33; LSAZU 1959, 55–6 (s sliko); 1963, 32 (s sliko); Delo 1970, št. 102; 1978, št. 12 (s sliko); 1981, št. 277, 281 (s sliko); Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Dnevnik 1978, št. 15 (s sliko); 1981, št. 325 (s sliko); F. Križanič, OMF 1978, 65–6; isti, ib., 71–86; D. Dobrovoljc in C. Velkovrh, ib., 67–70 (bibl); Z. Bohte, ib. 87–9. Črm. + Velkovrh

VIDAV Ivan, matematik, r. 17. jan. 1918 na Opčinah pri Trstu, živi v Lj. Oče Ivan, kmet, mati Josipina Sosič. Druž. se je po 1920 preselila v Jsl. Osn. š. je obiskoval v Krčevini pri Mrbu (1924–29), klas. gimn. v Mrbu (1929–37). Po maturi 1937 je študiral matem. na Filoz. fak. U v Lj. (1937–41); kot študent je bil asistent prof. Plemlja. Diplomiral apr. 1941, maja 1941 promoviral za dr. filoz.-matem. z disertacijo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. 1941–42 je bil s Turnerjevo štipendijo na podiplomskem študiju matem. v Rimu. Ob vrnitvi je bil interniran v taborišču Gonars, po posredovanju SAZU izpuščen. Od avg. 1944 do konca vojne je bil na prisilnem delu. 1943 je postal honorarni asistent na Filoz. fak. v Lj., 1946 docent, 1949 izred. prof., 1953 redni prof. matem. V letih 1951–54 je bil skupaj 8 mesecev na štud. izpopolnjevanju v Parizu, kjer je delal pri prof. S. Mandelbrojtu. Kot prof. je predaval na Naravoslovni fak. oz. Fak. za naravoslovje in tehnologijo naslednje predmete: analiza I in II, diferencialne enačbe, funkcionalna analiza, teorija analitičnih funkcij, algebra, projektivna geometrija in diferencialna geometrija. Na odseku za matem. pa je v podiplomskem programu predaval razna poglavja iz funkcionalne analize in algebre. Bil je prvi dekan Fak. za naravoslovje in tehnologijo (1957–58) ter dolgoletni predstojnik katedre oz. odseka za matem. na fak. in predstojnik oddelka za matem. na Inštitutu za matem., fiziko in mehaniko, katerega član je bil od ustanovitve 1962, dolga leta pa tudi preds. njegovega strok. odbora. – Dopisni član SAZU je postal 1958, redni 1962. Od ustanovitve 1949 član Društva matem., fizikov in astronomov SRS, v letih 1951–55 tudi preds., ter član Société Mathematique de France. Dolgoletni preds. komisije za republ. tekmovanja mladih matem. Ur. knjižne zbirke Sigma, sour. časopisov Obzornik za matematiko in fiziko, Matematični vestnik (Bgd) in Mathematica Balkanica (Bgd), zbirke univ. učbenikov in monografij Matematika-Fizika, zvezkov Postdiplomski seminar iz matem., sodelavec referativnega časopisa Zentralblatt für Mathematik. 1952 je prejel za prvi slov. visokošolski učbenik Višja matematika I in II Prešernovo nagrado, 1965 odlikovan z Redom dela z rdečo zvezdo, 1970 za znanstv. članke Kidričevo nagrado, 1974 z Redom republike s srebrnim vencem, 1978 z Redom zaslug za narod z zlato zvezdo in zlato Plemljevo medaljo, 1981 prejel nagrado AVNOJ. – V. je učenec velikega slov. matem. Josipa Plemlja in poleg njega najpomembnejši slov. matematik. Raziskovalno se je posvetil predvsem klasični in funkcionalni matematični analizi in teoriji operatorjev ter drugim področjem, pomembnim v kvantni mehaniki. Na svoj talent je opozoril že z disertacijo. Funkcionalno analizo je dvignil na raven vodilne smeri v slov. matem. šoli, katere ustanovitelj je. V Sji je utemeljil tudi topologijo in numerično analizo. Poleg številnih strok. člankov v slov. in tujih znanst. časopisih je avtor naslednjih monografij: Višja matematika I in II (1949, 1951, s ponatisi); Rešeni in nerešeni problemi matematike (1959, tri izd.); Algebra (1972); Afina in projektivna geometrija (1982). V pedag. delu je še posebej podpiral usmerjanje mladih matematikov v raziskovalno delo; pod njegovim vodstvom je zrasla večina slov. matem. raziskovalcev v povojnem obdobju.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB II in III/1; SAZU ob 40-letnici (127) in 50-letnici (177–78), Lj. 1978 in 1988; Obzornik za matematiko in fiziko 1978, št. 2 (posvečena V.); SBL IV, 435–36 in tam navedena liter. in bibl.

SAS