Slovenski biografski leksikon

Vičar Božo (pri krstu Matija), operni in koncertni pevec, r. 11. feb. 1894 v Jastrebcih pri Ormožu kmetu Francu in Mariji r. Podgorelec, u. 28. sept. 1972 v Zagrebu. Po osn. šoli v r. kraju in nižji gimn. v Mrbu je v Celju obiskoval orglarsko šolo in se obenem učil petja pri K. Bervarju. 1919 je prišel v Zgb, bil tu 1919–23 tenorist v opernem zboru Hrv. nar. kazališta, 1921 prvič nastopil samostojno v manjši vlogi (R. Strauss, Kavalir z rožo), nato v zgb operi 1922–48 pel mnoge tenorske vloge lirskega značaja (pribi. 70 glavnih ali večjih); vmes je 1923–5 študiral petje na Muzički akademiji pri M. Reizerju in K. Odaku. V-jev repertoar je obsegal vloge v znanih operah, mdr.: grof Almaviva (G. Rossini, Seviljski brivec), Cassio (G. Verdi, Otello), Janko (B. Smetana, Prodana nevesta), Lenski (P. I. Čajkovski, Evgenij Onjegin), Tamino (W. A. Mozart, Čarobna piščal), Walter (R. Wagner, Tannhäuser). 1930–40 je veliko nastopal v operah jsl avtorjev, mdr.: A. Dobronić, Vdova Rošlinka; isti, Goran; P. Konjović, Koštana; K. Odak, Dorica pleše; B. Papandopulo, Amfitrion; L. Šafranek-Kavić, Hasanaginica; B. Širola, Citre in boben; isti, Grabancijaš; I. Zajc, Nikola Šubić Zrinjski. Pel je tudi na društvenih koncertih (Kolo, Radić, Lisinski, Jablan) ter prirejal samostojne solistične koncerte v Zgbu in večjih hrv. mestih (1925 npr. Dubrovnik, Osijek, Sarajevo, Split, Sušak, Lj.). Bil je cenjen orator. pevec (Bachovi moteti in kantate). — Prim.: r. matice (mat. urad Kog); MuzE; SGL; Teater (Zgb) 1929, št. 4 (s sliko); Kazališni almanah, Zgb 1937, 130; Hrv. nar. Kazalište 1894–1969, 1969, 681. Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Vičar, Božo (1894–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi781316/#slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine