Vest, Jožef, pl. (1769–1832)

Vest Jožef pl., naravoslovec in sadjar, r. 14. jan. 1769 v Celovcu, u. 6. mar. 1832 v Ljubljani. Gimn. je končal v r. kraju, filoz. vede, medic. s kemijo, botaniko, privatno pa še kmetijstvo je štud. v Gradcu. 1803 se je priženil na Šempetrski grad (Schrottenthurn; na vznožju Šmarjetne gore pri Kranju), por. Ano Gazzaroli (hčer lastnika graščine Antona Jožefa). Ok. 15 let je služboval kot častnik v vojski, 1820 pa se je prijavil na razpis za predavatelja kmetijstva na liceju v Lj. Izmed 4 kandidatov ga je M. Ravnikar priporočil dvorni pisarni za suplenta na kmetijski stolici, ker je imel od vseh največ teoret. in prakt. znanja, poleg tega pa dobro obvladal slov., nem., lat., ital. in franc. jezik. Kmetijstvo je začel predavati na liceju jeseni 1820, dokončno pa ga je dvorna komisija nastavila šele 6. sept. 1825 (na podlagi ugodnega mnenja direktorja filoz. študija iz 1823). Ko je 1828 začel bolehati na pljučih, ga je pri predavanjih občasno nadomeščal Janez Kersnik, ker so 1824 združili kmet. in naravosl. stolico. — 1821 mu je KD v Kranju poverila ureditev drevesnice in poskusnega polja ter sortimentov kmet. rastlin; cepiče in semena je dobival iz centralne drevesnice v Gradcu (s posredovanjem brata Lorenza, prof. botanike in kmet. na Joaneju). V poskus. drevesnici na Sp. Poljanah v Lj. in na svojem posestvu pri Kranju je zbral franc. in angl. sadne sorte. Sadjarjem je brezplačno oddajal cepiče in semena, propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih krajih ter v ta namen prirejal tečaje za sadjarje. Strok. poročila o rezultatih poskusov je 1822–30 obj. v Annalen d. k. k. Landwirtschafts Ges. in Lb. 1825 je napisal Versuch einer systematischen Beschreibung in Deutschland vorhandener Kernobstsorten (s seznamom 46 sort jabolk, pretežno renet, in 51 sort hrušk, ki rastejo na Kranjskem).

V-ov 3. sin Viktor (r. 1819 zunaj Kranjske, u. 12. sept. 1886 na šempetr. gradu) je bil koncept. praktikant pri okrajnem oblastvu v Lj., preds. sodišča v Osijeku, 1848 pa v Clcu. Često je zahajal k materi Frančiški r. Potočnik (2. žena Jožefa) na Šempetrski grad. Bil je eden najbolj odkritih častilcev Fr. Prešerna. — V-ova 3. hči Marija por. Gasparini (r. 1811 zunaj Kranjske, u. 19. jan. 1861 v Lj.) je veljala za eno najduhovitejših žena svoje dobe. Še po poroki se je »sanjarsko« navduševala za Prešerna in zložila v »mehkem ital. načinu« melodijo za pesnikovo podoknico Luna sije. Skladba, ki ni ohranjena, je do solz ganila pesnika, ko sta mu jo nekega večera 1848 v stražarnici nar. garde v Kranju (Mestna hiša) zapela Viktor V. in stavbni svetnik Fr. Potočnik.

Prim.: Dež. deska (DAS); Gub. arhiv fasc. 3498, reg. 57 (15581, 16283; DAS); Arhiv KD Kranj Pfi (DAS); Kidrič, PA; Žontar, Kranj 307; V. Valenčič, Kronika 1960, 94–5; M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, 1964, 250, 252; Spomin. zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj. 1947–72, 1972, 19. — Za Viktorja in Marijo: Kidrič, PA; isti, Prešeren II, 102; Schiviz, Krain 324; Žontar, Kranj 307; DS 1925, 277–8; ČZN 1937, 207. Adč. + Gpn.