Vesenjak - Hirjan, Jelka (1913–1992)

Vesenjak-Hirjan Jelka, virusologinja, r. 2. febr. 1913 v Ljubljani politiku Ivanu (gl. čl.) in Mariji r. Skulj, živi v Zagrebu. Osn. šolo (1920–5) in gimn. (1925–33) je obiskovala v Mrbu, medicino študirala 1933–7 v Lj. in 1937–41 v Zgbu. Med NOV je bila 1943 upravnica partiz. bolnice na Kalniku, 1944 zdravnica XXXIII. divizije X. korpusa, 1944–5 zdravstvena referentka okrožnega NOO Varaždin in oblastnega NOO Zgb. Na medic. fak. univ. v Zgbu je bila 1945 izvoljena za asistentko, 1946–9 opravljala specializacijo na Danskem in v Angliji, 1955 postala hab. docentka, 1960 izvoljena za izr. in 1964 za red. prof. za predmet mikrobiologija. Upokojena 1975. Bila je predstoj. katedre za bakteriologijo, virusologijo in parazitologijo medic. fak., Zavoda za virusologijo šole za ljudsko zdravje A. Štamparja ter Zavoda za zdravstveno varstvo SR Hrv. v Zgbu, preds. Zveze mikrobioloških društev Jsle, sekcije mikrobiologov in parazitologov Zbora liječnika Hrv., delegatka Jsle v Evrop. feder. mikrobiologov ter bila 1963–5 članica GO za družbeno aktivnost žensk in poslanka zdravstv.-socialnega zbora Zvezne skupščine. Je članica The New York Academy of sciences, komisije strokovnjakov za virusologijo pri Svet. zdravstv. organizaciji (WHO), delovala več let kot njen ekspert v Burmi, Egiptu, na Ceylonu idr. Je nosilka partiz. spomenice 1941. Odlikovana je bila z redi: zasluge za narod II, za hrabrost, bratstva in enotnosti z zlatim vencem, dela z rdečo zastavo; 1981 nagrada SR Hrv. za življ. delo. Od 1980 je častna članica The Amer. soc. of Tropical medicine and hygiene ter Društva mikrobiologov Hrv.

Objavila je okoli 100 znanstv. in strok. del (večinoma s soavtorji) s področja virusologije, s poudarkom na proučevanju arbo virusov (krpeljski encefalitis), rikecioz (Q mrzlica) in influence, mdr. doma: Prilog etiološkoj dijagnostici obolenja od krpeljnog meningoencefalitisa u SR Hrv. (LV 1964), Q groznica u posavskim selima opčine Sisak (LV 1971), Epidemiološki klinični in laboratorijski študij klopnega meningoencefalitisa v Sji v l. 1960–3 (ZstV 1964), Nekatere bionomske značilnosti navadnega klopa (Ixodes ricinus L.) v panonski pokrajini severozah. Hrv. (BiolV 1969), Prilog poznavanju zastupljenosti virusa u etiologiji akutnih respiratornih oboljenja dojenčadi i male djece po području grada Zgba (Arhiv za zaštitu majke i djeteta 1972), Occurence of arboviruses in Bosnia and Herzegovina — Serological investigationes (Mikrobiologija 1972). Virusi u etiologiji pneumonija dojenčadi i male djece sa područja grada Zgba (Arhiv za zaštitu majke i djeteta 1974), Isolation of tick-borne encephalitis (TBE) virus from ticks and patients (Rad JAZU, razr. za med. znanosti, 1976, knj. XIII), Serological study of clinical cases of tick-borne encephalitis in Croatia (ib.), Primjena tripsinom tretiranih ljudskih eritrocita O grupe u testu inhibicije hemaglutinacije arbovirusa (Mikrobiologija 1976), Serological studies on the epidemiology of some arbovirus infections in the commune of Suha-reka, Kosovo (Acta biologiae et medicinae experimentalis 1978, več soavtorjev); na tujem: Virus meningo-encephalitis in Slovenia. 3. Isolation of the causative agent (Bull. world health organisation 1955), Arbovirus infections in Ceylon (ib. 1969), Zeckenenzephalitis in Europa — Biologie d. slowenischen u. osterr. Stamme des Zeckenenzephalitisvirus (Abh. d. Deutschen Akademie d. Wiss. zu Berlin 1960), Geographical variety of biotopes containing foci of tick-borne encephalitis in Yugoslavia (Proceedings of Symposium on theoretical questions of natural foci of deseases, Praga, 1963, II), Laboratornie issledovania slučaev kleščevogo meningoencefalita prinimaja vo vnimanie komplementfiksirujuščie (RSK) i gasjaščie gemagljutinaciju antitela (RPGA) (AMN SSSR XI Naučna sesia Instituta poliomijelita i virusnih encefalitov, Moskva 1964), Characteristic of Q fever in the coastal regions of Croatia (The journal of the Egyptian public health association 1969), C. F. antibodies in Q fever infections (Gior. Mal. Inf. Parass. 1971, več soavtorjev); Isolation of Bhanja virus from ticks in Yugoslavia (American journal of tropical medicine and hygiene, Baltimore, 1977). Rezultate 15-letnih raziskovanj je obj. v knjigi Tick-borne encephalitis in Croatia (Rad JAZU, knj. 372, 1976), kjer v 20 razpravah (s sodelavci) podaja problematiko tega obolenja s stališča virusologije, imunologije, epidemiologije in klinike. 1978 je organizirala simpozij mediteran. dežel o arbovirusih, ur. publikacijo Arboviruses in the Mediterrainian countries, Stuttgart-New York 1980, s 46 razpravami, med njimi pet svojih, mdr. najpomembnejša dela o novoodkritem virusu (First natural clinical Bhanja virus infection). — Prim.: izv. klas. gimn. Mrb; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Delo 1977, št. 62 (s skupinsko sliko). Adč.