Veselý, Jan Zdeněk (1850–1890)

Veselý Jan Zdeněk, telovadni učitelj, r. 14. jan. 1850 v Pragi, u. 5. jun. 1890, ko se je s kolesom smrtno ponesrečil v kraju Mníšek pri Pragi, pokop. na Vyšehradu. Po končani akad. gimn., trgovski in pivovarski šoli v Pragi je prevzel in vodil očetovo pivovarno U Myslíků v Pragi. – Že v sred. šoli se je zanimal za telovadbo, zlasti za Tyršev telovadni sistem in kmalu postal eden najboljših telovadcev praškega Sokola in tudi strok. piscev v voj. listu Žižka. Dec. 1870 so ga izbrali na razpisano mesto načelnika Južnega Sokola v Lj., kjer je organiziral in vodil telov. šolo za člane in naraščaj jan.- sept. 1871, potem pa na gimn. učil telovadbo kot neobvezen predmet v 2. sem. 1870/1 in 1. sem. 1871/2 (gl. Jber. Obergymn. Lb. 1871 in 1872). Sestavil je slov.-nem. Telovadno in boriteljsko imenoslovje (N 1871, št. 10–46, izh. neredno; J. Zima ga je uporabil v knj. Telovadba v ljud. šoli, 1872; prim. N 1872, 351). Bil je lastnik in založnik »telovadsko-vojaškega lista« Južni Sokol (avg.- dec. 1871, izšlo 10 št., ur. podučitelj A. Kremžar), vanj prispeval članke, ki prinašajo pri nas prve misli o Tyrševem sistemu, ko je ta šele nastajal (psevd. -ý, V-ý in anonimno). Za N (1871, 58–9) je napisal čl. Beseda o telovadbi. 1872 se je vrnil v Prago, načeloval smíchovskemu Sokolu in obj. nekaj del o telovadbi.

Zanimal se je tudi za ljudske običaje in življenje Slov., o tem napisal več poljudnih člankov za češko časopisje: Světozor (1871: Obyčeje a zvyky u Slovinců; Dr. E. H. Costa; 1888: Vánoční zvyky, obyčeje a pověry Gorenců), Beseda (1874: Svatba v Notranjsku), Kalendář koruny české (1875: Slovinci), Koleda (1879: O nár. poesii Slavinců), o drugih Slovanih pa v listih: Světozor (1871: Svatební a pohřebni obyčeje u Lužičanů), Vlast (1871: Porážka Turků u Sisku), Beseda (1874: Bošňáci: Horvatské obyčeje; Zvyky a obyčeje Srbův), Obrazy života (1874: Slavnost májová u Jihoslovanů). 1876 je vstopil kot prostovoljec v srbsko legijo in se udeležil bojev proti Turkom, doživetja opisal v člankih Pod srbským praporem (Posel od Čerchova 1877, št. 18–28), Dnes před desíti roky (Česká politika 1886, št. 218) idr. Iz srbščine je iz zbirk pravljic in pripovedk Vuka St. Karadžića in Atan. Nikolića odbral in prevedel Srbské národní pohádky, 1877, 1899². Zgodaj se je posvetil tudi dramatiki in napisal za ljud. odre nekaj iger, mdr. Husitská něvesta aneb Plzeň roku 1434 (1868), Prokop Veliký aneb Husité před městem Nauburkem roku 1432 (1870), Pohádka o Popelce (1872). Sestavil je življenjepis Prokopa Velikega, 1880. – Prim.: OSN 26, 609; N 1871, 7; E. Lah, 25-letnica Sokola, 1888; Vodnik 1951; D. Stepišnik, Oris zgod. tel. kulture na Slov., 1968, 92; isti, Telovadba na Slov., 1974. O. B.