Slovenski biografski leksikon

Vesel Gvido, sadjar, r. 7. mar. 1901 v Trstu posestniku in trgovcu Alojziju in Filomeni r. Amplatz, živi v Leskovcu pri Krškem. Osn. šolo je obiskoval 1908–12 v Sežani, slov. gimn. 1912–5 v Gor., nem. gimn. 1916–7 v Trstu. Zaradi vojne je moral šolanje opustiti in pomagati v trgovini. Po odsluženem voj. roku v ital. vojski je 1922–3 obiskoval pollegalne trg. in zadružne tečaje, ki jih je organiziral L. Čermelj, nato pa delal v očetovi trgovini. Zaradi ilegal. dela in podpiranja članov TIGR je bil 1926 obsojen in 18 mes. zaprt v Trstu in Kopru. 1929 je emigriral v Jslo in se vključil v Sadjar. in vrtnar. zadrugo primor. Slov. v Černomercu pri Zgbu 1929–32, leto dni upravljal posestvo grofa Kulmerja, nato organiziral prvo jsl sadno plantažo Milerov Brieg pri Zgbu, ki jo je uspešno vodil do 1946, ko je s sodelavci odšel v Ptuj in v Štukih organiziral in vodil prvo slov. plantažo sadja Osojnik do 1952. Na povabilo OLO Krško je organiziral kmet. delovno zadrugo Sloga (kasneje Zadružno sadjarstvo Matija Gubec oz. Agrokombinat Krško) v Leskovcu pri Krškem, kjer je delal do upok. 1961. — Opravljal je več dolžnosti v Združenih del. sindikatih Jsle, v zadružnih organizacijah, bil npr. preds. okrajne zadružne zveze Ptuj, član uprav. odbora Glavne zadr. zveze Sje ipd. Od 1971 je častni član Zveze kmetij. inž. in tehnikov, od 1973 Sadjar. društva Sje. — Odlikovan je bil z redom zasluge za narod III 1961 in z redom dela z zlatim vencem 1977, prejel več strokovnih priznanj in častnih članstev.

V. je prvi pri nas sadil in preizkušal novejše amer., ital. in franc. sorte jabolk, hrušk, breskev in jagod, uvedel kordonske vzgojne oblike in goste sisteme sadovnjakov, težke rigolne pluge in buldožerje, z njimi pa gradnjo teras in agromelioracij. — Z V. Orlom in K. Petranovićem je napisal knjigo Napredno voćarstvo — New Times, Zgb 1939. Objavil je tudi nekaj člankov v časopisih SiV (1947), SVV (1959), SocKiG (1962) in Sodobnem kmetijstvu (1969). — Prim.: arhiv katedre za sadjarstvo biotehn. fak. (Lj.); arhiv Agrokombinata Krško; F. Adamič, Srečanja 1969, 27; DL 1971, št. 10 (s sliko); Gospodarstvo (Trst) 1971, št. 3; KG 1971, 22; Sod. kmetijstvo 1978, 47 (s sliko). Adč.

Adamič, France: Vesel, Gvido (1901–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778360/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VESEL Gvido, sadjar, r. 7. mar. 1901 v Trstu, u. 11. apr. 1984 v Izoli. Oče Alojzij, posestnik in trgovec, mati Filomena Amplatz. Osn. š. je obiskoval 1908–12 v Sežani, slov. gimn. 1912–15 v Gor., nem. gimn. 1916–17 v Trstu. Nekaj let je delal v očetovi trgovini v Trstu, odslužil vojaščino in končal šolanje na realki v Idriji (1922), obiskoval pa je tudi razne legalne in ilegalne tečaje, katere je vodil L. Čermelj v Trstu. Zaradi udeležbe na demonstracijah ob predaji Škocjanskih jam it. turističnemu društvu je bil 1926 obsojen na 18 mes. zapora, odsedel jih je 9. Leta 1929 je emigriral v Jslo in se pridružil ustanoviteljem Slov. vrtnarske zadruge v Černomercu pri Zgbu, katero je ustanovil Leopold Brankovič st. (doma iz Šempasa, r. 1879, u. 1955 v Čortanovcih ob Donavi), nato je poldrugo leto upravljal posestvo grofa Kulmerja v Šestinah, maja 1932 pa se je pridružil Leopoldu Brankoviču, ki je začel že 1930 zasajati prvo jslo sadno plantažo na Müllerjevem bregu pri Zgbu. V. je prevzel vodstvo obrata, organiziral zasaditev sadovnjakov na 15 ha tipa Novi časi (New Times) ter plantažo vodil do 1946, ko je s sodelavci odšel na Ptuj ter v Štukih organiziral prvo slov. plantažo sadja Osojnik in jo vodil do 1952. Na povabilo OLO Krško je v Leskovcu organiziral kmetij. delovno zadrugo Sloga (kasneje Zadružno sadjarstvo Matija Gubec, sedaj Agrokombinat Krško), kjer je delal do upokojitve (1961). Razen tega je opravljal še več drugih dolžnosti v zadružnih in sindikalnih organizacijah: bil je preds. Okraj. zadružne zveze Ptuj, član upravnega odb. Glavne zadružne zveze Sje. Odlikovan je bil z Redom zasluge za narod III (1961) in z Redom dela z zlatim vencem (1977), prejel pa je tudi več priznanj in diplom, med njimi Priznanje GZZ Sje (1956), Priznanje z medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja SO Krško (1971), diplomi častnega člana Zveze kmetij. IT Sje (1971) ter Sadjarskega društva Sje (1973), Medaljo Fr. Pirca (1987, posmrtno). – V. je objavil štiri pomembne strok. razprave, več člankov in knjigo Napredno voćarstvo (Zgb 1937, skupaj s Krešimirjem Petranovićem in Vlad. Orlom). Spominsko ploščo ima v Leskovcu pri Krškem.

Prim.: SBL IV, 421; Srečanja 1969, št. 20, 27; Gosp 1971, št. 3; Zadružni leksikon FLRJ, Zgb 1935, 2 s sl. ; Agron. glasnik, (Zgb) 1985, 5–6; Delo 1984, št. 107 s sl.; Gvido Vesel in goriški sadjarji, Lj. 1987, 15–19 s sl.

Adč.

Adamič, France: Vesel, Gvido (1901–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine