Vertovec, Marino (1939–2002)

Vertovec Marino, prevajalec in zamejski družbeni delavec, r. 17. apr. 1939 v Vidmu (Udine) šefu računovod. odd. na prefekturi Josipu in Mariji r. Žnideršič, živi tu. Ital. osn. šolo 1945–54 in real. gimn. 1954–8 je obiskoval v r. kraju, polit. vede 1958–64 študiral v Trstu. Bil je prof. angl. in franc. na ital. osemletkah in sred. šolah v Vidmu, sedaj tu na trg. poklicni šoli B. Stringher. Je član Slov. raziskoval. inštituta v Trstu od 1975, GO društva Ivan Trinko v Čedadu od 1976 ter ured. odbora listov Novi Matajur od 1977 in Dom od 1979.

Prevaja iz sloven. v italij. in furlan. ter iz teh jezikov v sloven., sicer še iz francoščine, angl. in shrv. v italij. Prevodi poezije, npr.: V. Pavšič-M. Bor, K. Destovnik-Kajuh (Srečanja 1973, št. 39/40), A. Mermolja, M. Kravos, C. Zlobec, N. Birsa (Obala 1974, št. 26/7), M. Brecelj (Corriere del Friuli 1974, št. 5), S. Makarovič (ib. 1979, št. 2), A. Mermolja (Novi Matajur 1974, št. 21), K. Destovnik-Kajuh (Prospettive d'arte, Milano 1976, št. 9), S. Kosovel (Kosovel in L. Spacal, Kras-Carso-Karst, Trst 1979, 1980²; z drugimi prevajalci); proze: M. Rožanc, Hudodelci (Most 1980, št. 57/8, 59/60); esejev (Most 1974, št. 43/4, 49/50) in strok. del (sam ali z drugimi), npr.: Atti del convegno sulla scuola slovena in Italia, Trst 1976; R. Lenček, Il pensiero di J. Baudouin de Courtenay sui dialetti parlati nella Slavia Italiana e nella Resia, Čedad 1978; Atti del Simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia, II, Trst 1979.

V Mostu je predstavil avantgardno avstr. (1979, št. 52) in sodobno furlan. književnost (1980, št. 57/8). V člankih, ki jih od 1975 objavlja v časopisju (npr. Novi Matajur, Dan, Prim. novice, Dom, PDk in že navedeno, tudi na radiu Trst, Videm idr.), obravnava predvsem Slov. v Italiji, šolstvo, kulturo, zlasti pa jezik, poroča o slov. knjigah in kult. dogodkih, piše o slov. ustvarjalcih, poučevanju sloven. na ital. univ., narodnostnih manjšinah v Italiji (Molise, Kalabrija, Piemont), sodelovanju med Sjo in Italijo idr. – Na 10. kongresu slov. geografov v Zgor. Posočju 1976 je imel referata Mlada brieza v vasi Matajur kot poskus obnavljanja in revalorizacije kulture, jezika in okolja Beneške Sje (obj. v kongr. zborniku) in Novejši prebivalstveni in gospodarski razvoj v Beneški Sji (obj. Geograf. obzornik 1976, št. 1/2). V Trstu je objavil knj. Socioekonomski in prostorski problemi Slovencev v Italiji: občina Grmek, 1979. V Čedadu je 1981 imel predavanje La poesia slovena contemporanea in dodal nekaj prevodov iz slov. moder. poezije (razmn. 1981). – Prim.: osebni podatki; Srečanja 1973, št. 39/40; Obala 1974, št. 26/7; PDk 1974, št. 47; 1977, št. 76; Corriere del Friuli 1981, št. 3. Brj.

VERTOVEC Marino, profesor, publicist, prevajalec in proučevalec slovenske problematike v Beneški Sloveniji, drugih manjšin v Italiji in Evropi sploh, r. 17. apr. 1939 v Vidmu, kjer živi. Oče Josip, ravn. računovod. odd. pri prefekturi v Vidmu (gl. čl.), mati Marija Znidaršič, doma iz Trsta, bančna funkcionarka. Osn. in sred. š. v Vidmu in tu maturiral na realni gimnaziji 1958. Leta 1964 je diplomiral iz polit. ved z doktorsko disertacijo o nacionalnosti in politični misli P. S. Mancinija (Il concetto di nazionalità nel pensiero di Pasquale Stanislao Mancini) na U v Trstu. Bil je prof. franc. in angl. na sred. š. v Vidmu, od 1968 je tu redni prof. za angl. na DPTZ B. Stringher. Istočasno je imel tečaje slov. jezika in kulture (od 1976 dalje) v Čedadu, Špetru, Bardu, Tipani in od š. l. 1987–88 v Vidmu. Od 1989 poučuje slov. jezik in kult. za odrasle na ITZ A. Malignani v Vidmu. Od 1975 je član SLORI, od 1991 preds. društva I. Trinko, v ur. odb. Novi Matajur in od 1979 Dom; tudi je odb. in svet. slov. šol. sred. v Špetru in (od 1990) v odb. za kult. pri SKGZ. Prevaja iz slov. v it., shr. in angl. ter iz teh jezikov in franc. v slov. V glavnem prevaja slov. poezijo v it. V Mostu je prikazal sodobno furl. liter. (57–58, 1980) tudi s prevodi furl. poezije. Prevaja tudi strok. knjige in članke: Atti del convegno sulla scuola slovena in Italia (Trst 1976); Atti del simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia, II (Trst 1979); R. Lenček, Il pensiero di J. Baudouin de Courtenay sui dialetti parlati nella Slavia Italiana e nella Resia (SLORI, Čedad 1977). V člankih, ki jih od 1975 objavlja v časopisju, obravnava predvsem Slov. v Italiji, šolstvo, kulturo, zlasti pa jezik, poroča o slov. knjigah in kult. dogodkih, piše o slov. ustvarjalcih, poučevanju slov. jezika na it. U, narodnostnih manjšinah v It., sodelovanju med Sjo in It. idr. NMat: Viaggio attraverso le minoranze; Incontro con i Croati del Molise, i Greci e gli Albanesi di Calabria, 1976; Nekoga moraš imeti rad: Verzi sodobne slov. poezije - v it. in slov., sept.-nov. 1982; Trinko prevajalec, 1984; Novi pesniki iz Benečije in Rezije, jan. 1985; Dan: Hrvatje v Moliseju in slovanske kolonije v južni It., 1977. Dom 1982: Mille anni di parole slovene. Radio Koper/Capodistria: Nuove voci poetiche dalle Valli del Natisone, sept.-nov. 1982. RAITrstA: Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije, 13 oddaj, 1983. JKol 1983: Beneški duhovniki in usodno leto 1933. GorLtk 1984: O rodu Matije Vertovca. Sodeloval je v zborniku p. Zovatta Ricerche su Ivan Trinko (Videm 1986) s člankom Ivan Trinko mediatore tra mondo slavo e mondo latino. Na 10. kongresu slov. geografov v Zgornjem Posočju 1976 je imel referat Mlada brieza v vasi Matajur kot poskus obnavljanja in revalorizacije kulture, jezika in okolja Beneške Sje in Novejši prebivalstveni in gospodarski razvoj v Beneški Sji (Geogr. obzornik, 1–2, 1976). V Trstu je objavil (1979) v knjigi Socioekonomski in prostorski problemi Slovencev v Italiji študijo Družbenogospodarski oris občine Grmek v Ben. Slov. Po krajevnih it. TV mrežah (Telefriuli in Voce dei colli Orientali) je govoril o Kosovelu, prevajanju slov. del v it. ter o slov. prisotnosti v deželi F-JK (o tem veliko piše). Sodeloval je pri snemanju z intervjujem in gradivom pri dokumentarcijo Slov. Benečiji za RTV Lj. 1990 je prevedel knjigo Istituti di credito sloveni di Trieste ob 30-letnici TKBCT. Sodelovalec je PSBL.

Prim.: Osebni podatki (junij 1991); Arhiv OZE pri NŠK Trst; Sreč 1973, št. 39/40; Ob 1974, št. 26/27; PDk 1974, št. 47; Corriere del Friuli 1981, št. 3; NMat 6. febr. 1986; SBL IV, 417.

Ropet