Veršič, Jožef (1775–1847)

Veršič (Vršič) Jožef, izdelovalec protez, r. 13. marca 1775 na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni viničarju (na graščini Štajnhof, danes porušena) Vidu in Tereziji r. Grossman, u. 12. jun. 1847 v Muggendorfu (Avstrija). Kot otrok je moral pomagati staršem pri vinič. delih, zato ni hodil v šolo; ni se naučil niti brati niti pisati, še manj risati, kar bi mu pozneje pri poklicnem delu zelo koristilo. V mladeniških letih je bil strežnik in lovec pri Francu Khörrerju v. Freyspurgu na gradu Prentlhof pri Radgoni. Nato ga je grof A. Wurmbrandt sprejel za kurirja na radgon. gradu ter mu omogočil, da se je izučil za mizarja. Ko si je V. gmotno opomogel, si je kupil manjše posestvo v vasi Prentl pri Radgoni, hkrati mizaril in kmalu s svojimi izdelki zaslovel. Wurmbrandt, ki je 1813 v bitki pri Leipzigu izgubil nogo, je predlagal, naj mu poskusi izdelati novo protezo, ker s tisto, izdelano v Parizu, ni bil zadovoljen. V-ev izdelek je bil tako dober, da se je opogumil in sprejel več podobnih naročil iz raznih krajev, mdr. iz Lendave, Osijeka, Ptuja, Rogatca, pa tudi Beljaka, Benetk, Budimpešte, Fürstenfelda, Gradca, Mainza, Murberga, Salzburga, Varšave. Invalidi iz višjih in vojaških krogov so odlagali proteze, kupljene v Londonu ali Parizu in naročali V-eve, ki so bile trpežnejše, izdelane skrajno natančno in smotrno. Z uspehom se je lotil tudi izdelovanja umetnih rok z gibljivimi prsti. Potrebno orodje si je izdeloval sam, le jeklene vzmeti mu je po njeg. načrtih delal neki puškar.

O V-evi spretnosti so začeli pisati časniki, tako da ga je nadvojv. Janez sprejel med častne člane štaj. kmetij. družbe v Gradcu. Tu mu je industrij. družba tudi razstavila vzdolžni prerez nožne proteze, ki je natančno ponazarjal način izdelave in ves mehanizem. Na obrtni razstavi 1845 na Dunaju pa skromni V., ki je bil že v letih, ni dosegel pričakovanega priznanja, čeprav je medic. kirur. zavod v Gradcu odkupil njegove tam razstavljene predmete. Zapostavljanje ga je tako bolelo, da je docela prenehal delati. Ko se je bolehen nekoč vračal domov, je zablodil, se slednjič zatekel na neki skedenj v Muggendorfu in tam umrl. Pokopan je bil 14. jun. v Stradnu. — Prim.: r. matice mestne župnije Radgona (Radkersburg); Macun 175–6; Wurzbach; K. Pichl, MhVSt 1850, 141–4 (vir vsem drugim piscem; popravi r. kraj in leto); F. Kavčič, LZ 1896, 554–6; B. Flegerič, DS 1899, 70; ZstV 1974, 43–4. — Slika: risba K. Pichla (arhiv Histor. Verein f. Steiermark, Gradec). Rhr.