Verdonik - Rasberger, Branka (1912–1984)

Verdonik-Rasberger Branka, igralka, r. 30. avg. 1912 v Zagrebu igralcu in skladatelju Pavlu Rasbergerju ter Lauri r. Bartoletti, živi na Reki; od 1940 žena Eda Verdonika (gl. čl.). V Mrbu je po 4 razr. osn. šole 1923–8 obiskovala realko, 1928–33 učiteljišče. Med 2-letno brezposelnostjo je študirala na dram. šoli GM v Mrbu, obenem nastopala v dram. krožku Zveze mladih intelektualcev. 1935–41 je bila angažirana v mrb gledališču (tedaj se izpopolnjevala pri režiserjih J. Koviču in V. Skrbinšku). Ob nem. okupaciji 1941 je prišla v Lj. in bila do osvoboditve članica lj. Drame, 1945 spet v Mrbu; od sezone 1952/3 nastavljena v gled. »Ivan Zajc« na Reki, kjer je bila do upokojitve (1971) med vodilnimi igralkami. Za igral. stvaritve je prejela več nagrad, mdr.: 1939 Umet. kluba v Mrbu; 1946 min. za prosveto LRS; 1948 Prešernovo (za Grudnovko v Cankarjevi drami Za narodov blagor); 1950 Umet. kluba Mrb (za monodram. predstavitev Cankarjeve povesti Gospa Judit); 1958 na I. tednu jadran. gledališč na Reki (za Shakespearov Macbeth); 1959 diplomo na II. tednu jadran. gledališč na Reki (za Antroposovo ženo v Prometeju M. Matkovića); 1967 prvomajsko Udruženja dram. umjetnika Hrv. (za nasl. vlogo v Vasi Železnovi M. Gorkega; 1951 jo igrala tudi v Mrbu).

Prva šola so ji bili njen oče, dom in družba očetovih prijateljev. Igralsko je rasla in dozorevala od vlog otrok in naivk v amater. mladin. dram. prireditvah (npr. kot Tonček v igri Pogumni Tonček J. Špicarja, 1922; Tonček v Preužitkarjih A. Remca, 1923), pa tudi v mrb gledališču, kjer je 1934 debutirala kot Postržek v istoimen. melodrami D. Niccodemija, do ljubimk in vodilnih karakternih (najbolj so se ji prilegale vloge s tragičnim prizvokom). — Na Slov. je igrala v mnogih dramah, mdr.: Molière, Tartuffe (Marijana, 1935); Cankar, Pohujšanje … (Jacinta, 1936); isti, Kralj na Betajnovi (Francka, 1938); B. Kreft, Kreature (Breda, 1935); J. Kranjc, Direktor Čampa (Zina, 1936); L. N. Tolstoj, Živi mrtvec (Maša, 1936); S. Zweig, Siromakovo jagnje (Bellilote, 1936); P. Calderon de la Barca, Sodnik Zalamejski (Izabela 1937); N. V. Gogolj, Revizor (Marija Antonovna, 1937); L. Kraigher, Školjka (Pepina, 1937); Shakespeare, Sen kresne noči (Titanija, 1937); isti, Kar hočete (Viola, 1938); F. S. Finžgar, Divji lovec (Majda, 1938); isti, Veriga (Micka, 1939); M. Krleža, V agoniji (Laura, 1938); G. B. Shaw, Hudičev učenec (Judita, 1937); isti, Pygmalion (Eliza, 1939); J. Knittel, Via mala (Sylveli, 1939); E. Rostand, Cyrano de Bergerac (Roksana, 1940); F. Schiller, Kovarstvo in ljubezen (Luiza, 1940); F. Kozak, Lepa Vida (Vida, 1941); A. T. Linhart, Matiček se ženi (Nežika, 1945); E. G. O'Neil, Strast pod bresti (Abbie, 1946); H. Ibsen, Stebri družbe (Lona, 1948). — Na Reki se je uveljavila z zrelimi vlogami, mdr. v dramah: D. Gervais, Karolina reška (nasl. vloga); M. Krleža, Gospoda Glembajevi (baronica Castelli); M. Ogrizović, Hasanaginica (naslovna); A. N. Ostrovski, Brez dote (Murzavecka; 1949 je v Mrbu bila v isti igri Larisa); Schiller, Don Carlos (princesa Eboli); Shakespeare, Hamlet (Gertruda); I. Vojnovič, Ekvinokcij (Jela). V Mrbu je 1965 proslavila 30. obletnico svojega dela s Cankarjevo Gospo Judit, na Reki pa z Gorkega Vaso Borisovno. — Prim.: osebni podatki; Repertoar; SGL; GLMrb 1957/8, 388–9; 1966/7, 128, 133–7, 228–30; 1969/70, 56–8; GL Trst 1966/7, št. 6; LDk 1966, št. 325; D. Moravec, Slov. gled. od vojne do vojne (1918–1941), 1980 (s sliko). — Slika: arhiv SBL. Smj.