Verdinek, Jurij (okoli 1770–1836)

Verdinek Jurij, nabožni pisec, r. (22. apr.?) 1770 v Ribnici na Pohorju, u. 20. febr. 1836 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Iz službenih spisov je mogoče sklepati, da osn. in sred. šole ni obiskoval, temveč je prvo izobrazbo dobil zasebno pri vuzeniškem dekanu Fr. Mraku. Mladost je preživel kot planinski pastir pri Sv. Antonu na Pohorju (danes priključeno k Planini; kronika te župnije poroča pomotoma, da je bil tamkaj doma; napako prevzel tudi J. Mravljak, Nadžupnija in dekanija Vuzenica, 1928, 83). Star 30 let pa se je 16. dec. 1800 vpisal v prvi letnik liceja v Gradcu. 1801 je bil s posredovanjem učitelja Mraka sprejet v bogosl. v Št. Andražu na Kor., 1804 bil ord. in nastavljen kot beneficiat v Ribnici na Pohorju. Ker je tu delal ovire pri ustan. trivialne šole, je bil 1807 prestavljen v Šmartno na Pohorju kot kaplan. Tu še ni bilo šole, zato je začel poučevati mladino in odrasle v branju, pisanju in računanju, s čimer je nadaljeval tudi na naslednjih službenih mestih; 6. maja 1811 dobil zato pohvalno priznanje štajer. gubernija. 1812 je opravil izpit iz pedagogike in katehetike na normalki v Lj., nato še privatni župn. izpit in bil 1813 imenovan za župnika v novi župniji v Razboru pri Zid. Mostu. Zaradi slabega zdravja je po 3 letih prosil za premestitev k Sv. Antonu (Planina) na Pohorju, kjer je v ostrem planinskem zraku zdržal le leto dni, 1817 postal kurat na Selah nad Slovenj Gradcem do upok. 1831 in poslej do smrti živel v Starem trgu.

Bolj iz praktičnih potreb kot iz prerodnega navdušenja ali liter. ambicije je sestavil molitvenik Ene prou lepe Molitouske Bukvize imenuvane Usakdaini kruh… Mrb 1810 (doslej znanih 11 natisov: Celje 1820, 1840, 1844; Gradec 1821, 1826, 1830; Mrb 1824, 1841, 1847, 1862; slednjega preuredil in izdal pod svojim imenom F. Bezjak), ki je bil v preteklem stol. najbolj priljubljen molitvenik v sev.-vzh. Sji. Vsi natisi so v bohoričici, le zadnji je v gajici. Besedila odražajo pohorsko narečje, ki se v poznejših izdajah približuje knjižni sloven. Molitvenik je bil znan tudi na Gorenj., kar izpričuje Nagličev »hališter« (gl. Č 1907–9), ki obsega molitve, litanije in 25 cerkv. pesmi deloma V-ovih, deloma prevzetih od G. Rupnika, M. Redeskinija in od drugod. — Prim.: knjiga ordinandov (ŠkAMrb); rkp. Hd. 58, B II, 105 (Univ. biblioteka Gradec); Šaf. I, 145/6; Orožen IV/2, 479; Simonič 554; Glaser II, 193; Kidrič, Dobrovský; Kidrič, Zgod.; Marn XXIII, 32; J. Glazer, ČZN 1925, 154–60; I. Grafenauer, RSAZU, 2. r., 1956, 166. Rhr.