Verbinc, Franc (1917–1970)

Verbinc Franc, prevajalec in leksikograf, v Ljubljani r. 29. marca 1917 zidarju Valentinu in Frančiški r. Knez ter u. 21. dec. 1970. Tu je obiskoval osn. šolo (Moste), 1928 do 1933 realko, 1933–6 drž. dvorazr. trg. šolo. Ker ni dobil zaposlitve, se je 2 leti izobraževal sam, 1938–40 bil uradnik v Kolinski tovarni hranil, 1940–1 v Bosni na služenju voj. roka. Po okupaciji 1941 so ga Italijani v Lj. večkrat zaprli, jeseni i. l. odpeljali v Padovo, potem na otok Ventotene. Po kapitulaciji It. se je dec. 1943 vrnil v Lj., kjer so ga domobranci aretirali in Nemci poslali v taborišče Dachau. Po osvoboditvi je bil 1945–7 urednik in novinar pri Mladini, 1947–52 urednik Male biblioteke marksizma-leninizma ter Ekonomske in filozofske knjižnice pri CZaI, potem nekaj časa korektor pri DZS, 1952–6 delal v uredništvu NRazgl, 1956–7 bil urednik pri CZaI, 1958–64 referent za tisk in urednik pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, 1964–70 dokumentalist (klasifikator) na Inštitutu za sociol. in filoz. pri Univerzi v Lj. — Bil je član Društva književnih prevajalcev Sje.

Najprej je objavljal članke, npr.: Izdajalci naroda pred ljudskim sodiščem (Mladina 1945, št. 15), Ob prvem povojnem slovan. kongresu (Mladinska revija 1947, 19–22), Veliki sin ruskega naroda A. Hercen (ib., 140–2), Kongres pisateljev v vzhodnem Berlinu (NRazgl 1956, 69–70). Prevedel je več knjig, npr.: V. I. Lenin, Siromašnemu prebivalstvu na vasi, 1948; G. E. Glezerman, Marksistični filozofski materializem, 1949; M. A. Leonov, Marksistični filozofski materializem, 1950; G. Politzer, Osnovna načela filozofije, 1951, 1953²; M. Ðilas, Legenda o Njegošu, 1952; P. Frölich, Roza Luxemburg, 1955. Ob naslonitvi na razne vire je sestavil bibliografije: Filozofske smeri na Slovenskem v 19. in v 1. pol. 20. stol., 1963; Filozofski tokovi na Slovenskem, 1967; Filozofski tokovi na Slovenskem, Slov. filozofska bibliografija 1800–1945, 1970 (vse 3 izšle razmn. pri Inštitutu za sociol. in filoz. v okviru raziskovalnega projekta Zgodovina filozofije na Slovenskem) in Dialektični materializem, Članki in razprave do 1945 (Filozofija 1965, 98–117). Pomembno V-evo leksikografsko delo je Slovar tujk, 1968 (1982⁷; ocene: LDk 1968, št. 273; Mladina 1968, št. 37; PDk 1968, št. 245; M. Hofbek, SR 1974, 329–40; M. Pečar, ib. 317–28). Ob dotedanjih manjših in preprostih slovarjih tujk, ki so jih obj. J. Glonar (1927), F. Bradač (1929) in S. Bunc (1952), pomeni V-ev slovar napredek v slov. leksikografiji. Obsega 30.000 leks. enot, poleg tujk vključuje tudi citatne besede in širše znane tuje strok. izraze, zlasti iz duhovnih ved. Gesla so izčrpno razložena, opremljena z domačimi sinonimi, imajo potrebne slovnične podatke (pisava, izgovor, oblike) in etimološka pojasnila. čeprav je nastal na podlagi podobnih tujih del (Duden, Klaić, Vujaklija, Lehin & Petrov), je v mnogih pogledih samostojno delo, zlasti v razlagah, za kar gre zasluga tudi recenzentoma J. Gradišniku in A. Pirnatu. Izdaja v priročni obliki z naslovom Slovarček tujk in kratice je izšla 1969. — V zapuščini sta ostala 2 osnutka Slovarja tujk in nedokončan kartotečni Slovar citatov. — Psevd.: Franc Stržišnik, F. Tominc, Franc Virnik, F. V., N. O., T. Nekatera dela je obj. pod r. obliko priimka Vrbinc. — Prim.: osebni dokumenti pri vdovi Frančiški (Lj.); izv. drž. dvorazr. trg. šole Lj.; SBibl; Delo 1970, št. 348; J. Munda. Bibl. CZal 1945–74, 1975; Beseda ustvarjalcev, Knjiga 1968, 415–6 (s sliko). Shk.