Verbič, Josip (1869–1948)

Verbič Josip, čebelar, r. 22. mar. 1869 v Borovnici kmetu Francu in Mariji r. Hočevar, u. 17. apr. 1948 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Borovnici 1876–81, gimn. in učiteljišče (mat. 1890) v Lj. Bil je učit. pripravnik v Trnovem (Notranjska) 1890–1 in Višnji Gori 1891–3, učitelj v Litiji 1893–8 (nekaj časa, zlasti v počitnicah, domači učitelj na gradu Planina pri Rakeku), na vadnici učiteljišča v Lj. 1898–905, ko je opravil prof. izpit in bil 1906 imenovan za prof. prirodopisa in kmetijstva na moškem in kasneje na ženskem učiteljišču v Lj. Tu je bil upok. 1925, nato do 1932 še honor. učil iste predmete. — V čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih iz kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva se je usposobil za pouk na kmet. nadaljevalnih in sred. šolah. Dež. vlada na Kranjskem ga je 1909 imenovala za izvedenca v čebelarstvu. Opravljal je pomembne funkcije, mdr. je bil preds. čebel. podružnice Lj. (1919–30), Slov. čebel. društva (1930–41), Jsl čebel. zveze (1937 do 1941), član GO in predsedstva ter blagajnik Sadjar. in vrtnar. društva za Sjo (1919 do 1948), kjer je 1947 dobil diplomo za 25-letno delo. Društva so pod njegovim vodstvom ali s sodelovanjem priredila mnoge tečaje za izobraževanje čebel. in sadjar. predavateljev, mojstrov, izvedencev in praktikov. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmet. nadaljevalnih šolah. Na V-evo pobudo so čebelarji lj. podružnice ustanovili postaji z vzornimi čebelnjaki v Tomišlju in Starošincih, Slov. čebelar. društvo pa je kupilo in adaptiralo društveno centralo Janšev dom s čebelarno v Lj. (na Tyrševi, danes Titovi c.). Sam je ustanovil in oskrboval društveno čebelno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici (1932) ter zavarovalni sklad za škode v čebelarstvu in matični nasad čebelnih pašnih rastlin.

Napisal je knjige: Vrednost in poraba medu, 1932; Čebelne bolezni, 1935; Praktični čebelar, 1939 (skupaj z D. Jugom); Vzrejajmo najboljše čebele, 1947. Štev. prispevke, zlasti o vzreji matic, izboljšanju čebelarjenja, rojenju, plemenitenju in vzreji boljših čebelnih družin kranjske čebele, o pomenu čebele, medu in voskov, o razstavah in čebelni paši ter nad 70 poročil iz opazovalnih čebelnih postaj, je objavljal mdr. v: K (1927, 1929), SiV (1931), Sč (od 1919 dalje). — Prim.: arhiv šol. muzeja Sje (Lj.); arhiv Čebel. muzeja (Radovljica); dopisa ž. urada Borovnica in komunal. podjetja Žale 1976 (arhiv SBL); Spominski almanah 238 (slika), 341–2; SiV 1947, 33 (s sliko); 1948, 81 194, 195 (slika); Sč 1948, 102–3 (s sliko). Adč.