Slovenski biografski leksikon
Vencajz Slavica, pedagoginja, v Ljubljani r. 5. apr. 1888 in u. 15. jul. 1967 (sestra Janka, gl. čl.). Tu je obiskovala 1894–903 osn. šolo in 1903–7 žen. učiteljišče. Učila je: 1908 do 1910 v zasebni dekl. šoli M. Lorreto v Št. Andražu na Kor. (1909 opravila strok. izpit v Lj.), 1913–4 na osn. šoli Domžale, 1915–46 (upokojena) na dekl. osn. šoli pri Sv. Jakobu v Lj. 1918 je opravila vzgojitelj. izpit na lj. učiteljišču, kjer je bila 1919 do 1945 tudi vzgojiteljica v vrtcu (od 1923 voditeljica) ter učiteljica na vzgojitelj. tečajih (članica izpitne komisije) in na vadnici (ročno delo in petje). Prirejala je razst. otroških izdelkov in otr. proslave, včasih celo v lj. Operi (prirejala dram. besedila in glasb. točke). Uporabljala je moderne metode pri delu z otroki v vrtcih.
V članku Otroški vrtci (SU 1931) je pisala o pomenu teh ustanov za vzgojo in razvoj otroka, o delu v njih ter se zavzela za temeljitejšo izobrazbo vzgojiteljic. Spise za otroke je anon. objavljala v S (1920–40). Do 1941 je sodel. pri lj. radiu z igricami (npr. z vzgojno o higieni in estetiki — Lepo stanovanje, 1931) in s pravljicami, ki jih je pripovedovala v dialogu z otroki. Prepisovala je tudi knjige za slepe v Braillovo pisavo. Po upokojitvi se je ukvarjala z varstvom otrok, od 1956 bila honor. delovna terapevtka na otr. oddelku Otološke klinike v Lj. (mdr. organizirala igrice in pripovedovala pravljice) do 1964, ko se je težje poškodovala. — Prim.: podatki nečakinj (N. Udovč, S. Zidar, M. Brumen-Nedovič) in B. Grossman, vse Lj.; izv. šole Sv. Jakob, Lj.; pokojn. spis (arhiv Skupnosti pokojnin. in invalid. zavarovanja, Lj.); UT 1909, št. 49; Sto let lj. Učiteljišča, 1973, 94. Hojan
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine