Vehovar, Matevž (1818–?)

Vehovar Matevž, nemški pesnik slov. rodu, r. 12. avg. 1818 na Pristavi pri Mestinju (župn. Sv. Ema pri Celju) kmetu Antonu in Gertrudi r. Ogrizek, u. neznano kdaj in kje. Gimn. je 1830–6 obiskoval v Celju, licej 1836–8 v Gradcu in tam študiral pravo, ki ga ni končal (zaradi gmotnih težav je bil domači učitelj pri grofu d'Avernas), 1842 brez uspeha kompetiral za prof. mesto na gimn. v Lj., se naselil v Trstu, kjer je ustanovil 1848 zasebni vzgojni zavod, 1853 pa trgovskega in ga pozneje preselil v Celje; potem odšel na Dunaj in nazadnje v Anglijo, kjer se je sled za njim izgubila. — Za literarno udejstvovanje se je vnel na celj. gimn. pod vplivom prefekta H. Dorfmanna. Nem. pesmi in prozo je prispeval v liste Der Aufmerksame 1838–42, Carn. 1838–44, IB 1840–8, Styria 1843–6, Luna (Zgb) 1839 in Croatia 1840–2. Izdal je zbirko večinoma že obj. besedil Dichtungen lyrischen, prosaischen und dramatischen Inhalts. Gradec 1840 (posvečena H. Dorfmannu). Za objavo knjižice se je odločil, da bi s polovico izkupička pomagal prebivalcem Laškega, ki jih je 1840 prizadel požar (gl. D. Aufmerksame 1840, št. 61; Car. 1840, št. 28; Carn. 1840, št. 16). Oceni sta izšli v D. Aufmerksame 1840, št. 121 in v Oesterr. Zuschauer 1840, št. 137 (dosti negativna). V-jevo nem. delo obsega v romant. duhu in z dovolj spretnim izrazom napisane, pokrajinsko-patriotične in dinastične prigodnice, pesn. drobiž (šarade, logogrifi, epigrami) in izpovedno refleksivno liriko, iz ljud. izročila in zgodovine zajete balade (npr. Das Trinkgelage zu Luttenberg, D. Aufmerksame 1841, št. 155; prev. M. Golob, N 1847, 49), romance, pripov. prozo, metrično obdelano pripovedko ter 2-dejanjsko dramo v verzih. Ne dosega pa ravni J. G. Seidla ali R. G. Puffa. Nekaj malega je prevajal iz franc. in ital.

V. se je čutil toliko Slov., da se je včlanil v graško slovan. čitalnico, se tam spoprijateljil z Dav. Trstenjakom ter prevajal in objavljal njeg. besedila v verzih in prozi. Več prigodnic je izšlo vzporedno s slov. besedilom (D. Aufmerksame 1839, št. 9; 1841, št. 47; Styria 1843, 553; 1844, 33), samo v nemšč. pa proza Der Goldwäscher (D. Aufmerksame 1839, št. 48 do 51) in Montenegrinerlied (ib. 1840, št. 80; Croatia 1840, št. 49; IB 1841, št. 4). Iz Vrazove zbirke Narodne pesmi ilirske je objavil hkrati s slov. besedilom nem. prevode ljud. pesmi: Die beiden Graber — Dva groba (SNP II, št. 774; Vraz 123; D. Aufmerksame 1840, št. 8; IB 1840, št. 34); Die Freiheit — Slobodnost (SNP II, št. 951; D. Aufmerksame 1840, št. 19); Wahre Liebe — Prava ljubezen (SNP II, št. 774; Vraz 60–1; D. Aufmerksame 1840, št. 65) in Der unglückliche Schütze — Nesrečni strelec (SNP II, št. 240; Vraz 174–5; D. Aufmerksame 1841, št. 125).

V-jev pomen kot »nemško pišočega Slovenca« (Nagl-Zeidler-Castle) za nas je v tem, da je Nemcem posredoval nekaj slov. liter. del in si prizadeval pri njih doseči spoštovanje do slov. literature. Značilna za njeg. opredelitev in posredovalno vlogo je izvirna nem. pesem Der Slawe an den Deutschen (Croatia 1840, št. 40; ponatis, ib. 1841, št. 8): Nemec naj ne gleda zviška na slovan. deželo, češ da tod ni poezije, tudi lipa ni tako nebogljena, tudi ona je videla marsikatero pesniško dejanje. Ni pa V-jev pogled segel prek štaj. dež. meje, zato ni opazil prizadevanj in uspehov čebeličarjev, zlasti Prešernovih in Smoletovih. — Prim.: r. matice Sv. Ema (DAS); Pajkovo gradivo; A. Strupi, Matthäus Vehovar (tipkopis v zapuščini Fr. Kidriča, arhiv SBL); Macun 97, 131; Fr. Brümmer, Lexikon der deutschen Dichter und Prosaisten …, Reclam (6. izd.), VII, 255; A. Krempl, Dogodivšine štaj. zemle, 1845, 253; izv. gimn. Gor. 1856, 40; A. Kos, Uspomena na Sloveniju, Zgb 1863, 46; A. Schlossar, Steiermark im deutschen Liede, II, Graz 1880, 232, 349–50; J. W. Nagl, J. Zeidler in E. Castle, Deutsch-österr. Literaturgeschichte, II/1, Wien 1914, 937, 1074–5; I. Prijatelj, ČJKZ 1918, 205, 210; J. A. Glonar, ČZN 1923, 75, 77. Gpn.