Vazzaz, Jelica (1914–2007)

Vazzaz Jelica, pedagoška in športna delavka, r. 5. avg. 1914 v Gorici prof. Ludoviku (gl. čl.) in Tereziji r. Kokole, živi v Ljubljani. Tu je obiskovala osn. šolo 1920–4, realko 1924 do 1929 in učiteljišče 1929–34, v Bgdu pa Višjo šolo za tel. kulturo 1939–41 in Drž. inšt. za tel. kulturo 1949–51 (izr. študij). Službovala je kot učiteljica od 1938 na Trebelnem, nato leto dni v Karteljevem, 1942–4 pa v Lj., kjer je sodelovala pri OF, bila 1944 v gestap. zaporu ter v taboriščih Rawensbrück in Belzig. Po osvoboditvi je bila 1945–51 referentka za tel. vzgojo na min. za prosveto LRS in komiteju za fizkulturo, 1951–2 predmetna učit. na učiteljišču v Lj., 1952–6 vodja skupine za tel. vzgojo na VPŠ v Lj., 1956–60 prof. na Višji šoli za tel. kulturo, nato na Visoki šoli za tel. kulturo v Lj. — Bila je vodnica, podnačelnica in načelnica lj. sokolske župe, sodelavka v Fizkulturni zvezi Sje, Telovadni zvezi, Zvezi za tel. vzgojo Partizan, 1957 bila načelnica in preds. Odbora za žen. športno gimnastiko. Opravljala je tudi vrsto strok. funkcij v republ. in zveznih organizacijah, organizirala strok. tečaje, jih vodila in predavala. Udeležila se je 1938 mednar. Sokol. zleta v Pragi (jsl vrsta), je prednjakinja I. razr. in trenerka za športno gimnastiko. Kot sodnica sodeluje pri tekmah, ki jih prireja mednar. gimnast. zveza. — Odlikovanja: 1951 red zasluge za narod III, 1956 Bloudkova nagrada; ima vrsto plaket in spomenic telesnokult. organizacij. — V-ova je avtorica štev. telovadnih sestav (tudi v sodelovanju z V. Murnikom za telovadne akademije) za nastope doma in v tujini, opravljala je raziskave v zvezi z nastopi jsl telovadcev na mednar. tekmah, pripravila skripta za teorijo, tehniko, taktiko in metodiko športne gimnastike. Napisala je knjige: Osmica, Ritmički sastav… Bgd 1949; Izbrani spisi o telesnih vajah, 1953 (več soavtorjev); Ritmične sestave, 1955; Ritmična igra z enim kijem in obročem, 1956; Gimnastički ples, Bgd 1958; Lestve, letvenik, plezala, 1960; Ritmika in ljudski plesi, 1960; Vežbe na gredi, Bgd 1964; Teorija gimnastike, 1966; Športna gimnastika, Ženske, 1968; A-B-C moderne ritmične gimnastike, 1973; Vadbene ure, 1973. Prevedla je iz shrv.: Knjiga o športu, I-II, 1971–2. V Zborniku Vis. šole za tel. kulturo (1964) je objavila Športno-pedagoško raziskavo na reprezentantih SFRJ v orodni telovadbi. — Članke je prispevala za časopise: Vodnik (1947, 1951, 1953–7), P (1948), Strokovni vestnik (1950), NŽ (1952, 1953), Bilten (1954), Ljudski šport (1958–61), Telesna kultura (1962–5, 1971–2), Gimnastika (1968), Trener (1972), Trener-gimnastika, Telesno vaspitanje, Bilten Partizana Jsle, Bilten gimnastične zveze Jsle idr. Sodelovala je pri EFK, I-II, Zgb 1975–7. — Prim.: osebni podatki; arhiv Zveze za tel. kulturo Sje (Lj.); EFK; ULj III/2; Sto let lj. učiteljišča; 1973, 94, 107; D. Stepišnik, Telovadba na Slovenskem, 1974; Dnevnik 1977, št. 114 (s sliko); F. Lubej, Odločitve, 1980. Spk.

VAZZAZ Helena Jelica, pedagoška in športna delavka, univ. prof., r. 5. avg. 1914 v Gor., živi v Lj. Oče Ludvik, prof., mati Terezika Kokole. Ko so Gor. 1915 zaradi vojne izselili, se je z družino umaknila v Lj. Tu je obiskovala osn. š., realko (1924–29) in učiteljišče (1929–34), študij je nadaljevala na Viš. š. za telesno kulturo (1939–41) in na Drž. inštit. za telesno kult. (1949–51) v Bgdu. Pred vojno je poučevala na osn. š. na Trebelnem in Karteljevem, od 1942–44 v Lj. Zaradi sodelovanja z OF je bila od 1944 v zaporu in v koncentracijskih taboriščih Rawensbrück in Belzig. Po osvoboditvi je bila v službi na Ministr. za prosv. in na Komiteju za fizkult. LRS, odgovorna za šol. telov. vzgojo. Potem je poučevala na učit. v Lj., na Viš. pedag. š., na Viš. š. za tel. kult. in na Fak. za tel. kult. (zdaj Visoka š. za tel. kult.) od 1952 do 1979. - Od 1921 je bila članica sokolske organizacije do 1941, članica drž. reprezentance v športni gimnastiki, tekmovala je v atletiki, športnih igrah in mnogobojih. Vodila je telovadne vrste v Narodnem domu in bila načelnica lj. sokolske župe od 1934–38. Udeležila se je 1938 mednar. Sokol. zleta v Prago z jslo. vrsto. - Po vojni je članica Fizkulturne zveze, Gimnastične zveze in Partizana. Do 1957 je bila načelnica Partizana Sje in preds. odb. za športno gimnastiko; poleg tega je imela razne funkcije v strok. odborih SRS in SFRJ. Nekaj let je bila trener drž. reprezentance in mednar. sodnica na tekmah, turnirjih in olimpijskih igrah. Zadnja leta se ukvarja s športno ritmično gimnastiko in je članica strok. odborov pri Gimnastični zvezi Sje in Jsle. Predavateljica in organizatorka velikih prireditev, zletov doma in v tujini (Praga, Zgb, Novo mesto, Bgd 4 krat), prav tako avtorica množičnih sestav za nastope v Sji in Jsli. 1970 je bila v organiz. odb. svet. prvenstva v gimnastiki v Lj. - Napisala je več strok. knjig, skript, člankov in raziskav. Najvažnejše so: Izbrani spisi o telesnih vajah, 1953 (s sodelavci); Ritmične sestave, 1955; Ritmične igre z enim kijem in obročem, 1956; Gimnastični ples, Bgd 1958; Lestve, letvenik, plezala, 1960; Priprave Cerar-Šrot (raziskava), 1963; Orodna telovadba olimpijskih kandidatinj (raziskava), 1963; Vaje na gredi, 1964; Športna gimnastika za ženske, 1968; A-B-C moderne ritmične gimnastike, 1973, ponat. 1981. Soavtorica je knjige Razvoj telovadnega orodja na Slovenskem, 1984. - Sodelovala je pri Jsl. Leksikografskem zavodu - Enciklopedija fiz. kult., I, II, Zgb 1975, 1977, pri Športni encikl. Sje 1987–89. Prevodi: Knjiga o športu, I. in II., 1971, 1972. Sodeluje še v strok. revijah: Vodnik, Telesno vaspitanje, Ljudski šport, Bilten Partizana Jsle, Bilten Gimnast. zveze Jsle, Telesna kultura, Trener in dnevno časopisje. - Za strok. in družbeno delo je prejela številna priznanja, med drugim Bloudkovo nagrado 1956, Zlato plaketo Ilegalca v Lj. 1977 in Red dela z rdečo zastavo 1979.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 375 in tam navedena liter.; ULjBB III/2, 1275–77; Minca Pavšek, J. V. sedemdesetletnica, Delo 6. avg. 1984 s sl.

R. A.