Vavpotič, Bruno (1904–1995)

Vavpotič Bruno, slikar in scenograf, r. 5. nov. 1904 v Pragi slikarju Ivanu (gl. čl.) in Mařeni r. Pešan, živi v Ljubljani. S starši se je 1910 preselil v Lj., kjer se je po osn. šoli in nekaj razr. gimn. 1918 začel učiti za scenografa v odrski delavnici SNG (vodja V. Skrušny), 1921–2 se izpopolnjeval na šoli za umetno obrt pri nar. in pri mestnem gled. v Pragi (prof. V. Hoffman) ter 1923 na umetnoobrtni šoli na Dunaju (prof. O. Strnad). Bil je scenograf v nar. gledališčih: Bgd (1924–5), Lj. (1928–34), Banja Luka (1936–8), Lj. (1938–60, upokojen). Med vojno je bil 1943–5 interniran v Dachauu, kjer je 1944 izdelal zbirko 32 črno belih risb s taboriščnimi motivi (hrani Muzej NO Lj.). — Od 1919 je član DSLU.

Akvarel, ki se ga je posluževal kot scenograf (mdr. ustvaril v Operi SNG 1950 scene za opero E. D'Albert, Nižava in 1952 za balet P. Lindpainter, Danina), je začel že zgodaj gojiti kot samostojno umetn. zvrst. V njeg. opusu je nekaj cvetličnih tihožitij in marin, prevladujejo pa mestne vedute, zlasti lj., pariške in beneške (npr. Cankarjevo nabrežje, Iz Trnovega, Krakovo, Na Bregu, Na Golovcu, Ob Ljubljanici, Predmestje, Stepanja vas, Vidovdanska cesta, Vodnikov trg pozimi, Vodnikov trg s stolnico, Žabjek; Iz starega Pariza, Nȏtre-Dame, Pont Neuf, Stara hiša v Parizu, Rue St. Jacques; Stara cerkev v Benetkah, Riva dei Schiavoni), in krajine (npr. Krka, Motiv iz Podkorena, Iz Vintgarja, Kranjska Gora, Pašniki pod Jalovcem). 1926 mu je Delniška tiskarna založila 6 razglednic z motivi Lj. Razstavljal je samostojno: 1926 Pariz, 1933 Celje, 1938 Mrb; Ljubljana: 1940 (s katalogom, skupaj z očetom v gal. Obersnel), 1943 (s katalogom), 1957 v MaG, 1961 v Jp (skupaj z Miro Pregelj), 1982; 1974 Radovljica (katalog, uvod S. Mikuž). Sodeloval je na skupinskih likov. prireditvah, največ z DSLU (prvič 1922), na razstavi Slov. in hrv. mlajši umetniki (1923), s klubom Mladi (1924), na Pokraj. razstavi (lj. velesejem, 1926), z društvom Lada (1939, 1940) in na veliki jsl razstavi Protifaš. boj Jugoslovanov v koncentr. taboriščih med 2. svet. vojno (1978 v Lj. in večjih jsl mestih). — V tehniki, ki zahteva preciznost zamisli in izdelave ter skoraj ne dopušča popravkov, je začetne ekspresionistične prvine opustil, prav tako kot izrazitejšo stilizacijo in barvno kontrastnost, ki jo je zamenjal z mehkimi prelivi in tonskim stopnjevanjem. Na dokaj realističnih osnovah poudarja predvsem značilnosti in slikovitosti skrbno izbranega motiva, ki ni niti dokumentarno opisan niti bežno zaznamovan, pač pa pomeni celotno likovno in estetsko izpoved.

Prim.: osebni podatki; ELU; Repertoar; SGL; C. Morro, La Revue moderne des arts et de la vie (Paris), 30. jun. 1926; M. Benčina, Umetniški zbornik 1943, 260; SN 1943, št. 141; Tov 1957, 202; Čoro Škodlar, SPor 1957, št. 47; M. Juteršek, Razstavni katalogi … v Sji do 1945, Likovna revija 1961/3; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost, 1961, 140; Delo 1978, št. 58; Dnevnik 1982, št. 100, 103. — Slika: arhiv SBL. Zdč.