Vaupotič, Rudi (1919–2003)

Vaupotič Rudi, filmski snemalec, r. 24. apr. 1919 v Mariboru črkoslikar. in pleskar. mojstru Antonu ter Ivani r. Schwarzbartel, živi v Ljubljani. Po meščan. šoli v r. kraju je 1933–6 obiskoval strok. nadaljevalno šolo na Jesenicah in se tu 1933–7 učil za fotografa (pomoč. izpit 1937). 1937–43 je bil fotogr. pomočnik v razl. krajih (Jesenice, Šk. Loka, Celovec), 1943–5 v partizanih, 1945–6 fotograf pri Slovenija filmu, od 1947 film. snemalec pri Triglav filmu, od 1951 pa je svobodni umetnik. — Odlikovanja: medalja za hrabrost in red zaslug za narod s srebrno zvezdo (obe 1963). — V. je posnel štev. kratke filme: dokumentarne (mdr.: Zagorski rudarji, 1947; Obzornik 1948–51, št. 24–5, 28–32, 35–6, 54; Vode nam bodo pokorne, 1948; Mojster Plečnik, 1952; Sto kilometrov življenja, 1958; Strupi okoli nas, 1965; Stava, 1970; Lutkarji, 1977), umetniške (mdr.: Plat zvona — kmečki punt, 1954; Poberi denar, 1955; Sv. Urh, i. l.; Sobota, njegov dan, 1960; Romanca o solzi, i. l.; Deklica z rdečim glavnikom, 1962; Naročeni ženin, 1965; Kamnik, 1970), propagandne (mdr.: Lek, 1969; Velenje, 1969; Rondo o zlatem teletu, 1971); celovečerne: Še bo kdaj pomlad — Trst (1949); Na valovih Mure, 1954 (iz omnibusa Tri zgodbe); Dolina miru, 1956; Tri četrtine sonca, 1959; Kekčeve ukane, 1968; Sedmina, 1968; Poslednja postaja, 1971; Pastirci, 1973; Praznovanje pomladi, 1978. — Prejel je več priznanj za fotografijo, npr. na Festivalu kratkih filmov v Bgdu: Ljubljana je ljubljena (diploma, 1965), Kras – svet bajke in Razstava gotske plastike (medalji z nagradama, 1973 in 1975); na filmskem festivalu v Pulju: Balada o trobenti in oblaku (1. nagrada, 1961), Na papirnatih avionih (diploma, 1967), Oxygen (zlata arena, 1970), Povest o dobrih ljudeh (srebrna arena in Badjurova nagrada, 1975). Nagrado Prešernovega sklada za 1967 je prejel kot snemalec filmov Podobe iz sanj (1965) in Zgodba, ki je ni (1966). — Prim.: osebni podatki; SGL (napačno Vavpotič); Ekran 1966, 553–560 (s presledki). — Slika: arhiv SBL. Brenk