Vasič, Marjeta (1922–2005)

Vasič Marjeta, lit. zgodovinarka, r. 12. avg. 1922 v Novem mestu odvetniku Ivanu (gl. čl.) in Regini r. Preatoni, živi v Ljubljani. V r. kraju je obiskovala osn. šolo (1929–33) in gimn. (1933–41). 1939 se je vključila v napredno mladinsko gibanje in 1941 v NOB, bila mdr. članica okrožne tehnike Novo mesto, sekretarka MO Zveze slov. mladine. Jeseni 1943 je odšla v partizane, bila mlad. aktivistka na Dol., do jun. 1944 sekretarka okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto, nato do konca vojne na Kor. sekretarka oblastnega komiteja SKOJ in članica pokraj. odbora ZSM za slov. Koroško. Po vojni je do 1952 delala v novinarstvu: direktorica podružnice TANJUG za Sjo, načelnica oddelka urada za informacije pri preds. vlade LRS, urednica oddaj za tujino Radia Lj. Vmes je ob delu študirala na fil. fak. v Lj. franc. jezik s knjiž. in slov. jezik s knjiž.; febr. 1956 je diplomirala. 1956 do 1958 je bila prof.-pripravnik na gimn. v Šentvidu pri Lj., 1958–60 na osn. šoli prav tam. Od 1960 do upokojitve 1978 je delala na fil. fak. v Lj. kot asistentka, od 1971 docentka in od 1977 izr. prof. za franc. književnost. Dec. 1970 je doktorirala z dis. Estetska misel Alberta Camusa. Strok. se je izpopolnjevala na univ. v Bordeauxu 1956/7 (v zameno poučevala slov. jezik na Inštitutu za slovanske jezike) in s štipendijo franc. vlade v Parizu 1961/2 in 1967. 1944–67 je bila poročena z lit. zgod. Dušanom Pirjevcem. Od 1976 je predsednica ur. sveta JiS, 1977–81 preds. Društva za kult. sodel. Jugoslavija-Francija. — Priznanja: spomenica 1941, red zasluge za narod II in III, red bratstva in enotnosti II.

Piše lit. zgod. študije, zlasti o franc. književnosti, mdr.: Boris Pasternak, Doktor Živago (NSd 1959), Albert Camus (spremna beseda h Camusovim Novelam, 1962; tudi uredila in prev. dve besedili), Pogled v svet Marcela Prousta (Sd 1964), Camusova estetika absurda (SR 1971) in Les vues esthétiques d'Albert Camus (Acta neophilologica 1972; oboje pogl. iz dis.), Guy de Maupassant in njegov roman Njeno življenje (spremna študija k izdaji v Sto romanih, 1972), Na rob moderni francoski poeziji (Sd 1972), Charles Baudelaire (spremna beseda k Baudelairovim Rožam zla, 1977; tudi opombe in ureditev), Pota Sartrove svobode (spr. beseda k Sartrovim Izbranim delom v 7 knjigah, 1981; tudi ur. in prev. nekaj esejev). Prevaja iz franc.: H. Lefèbvre, Misel Karla Marxa (1960); isti, O »celovitem človeku« (NSd 1960); P. van Tieghem, Zgodovina evropske in ameriške književnosti od renesanse do danes (1963): J. P. Sartre, Poskus teorije emocij (Problemi 1966); P. Claudel, Zamenjava (upriz. Slov. ljudsko gled. Celje 1971) idr. Za Radio Lj. je pripravila antologijo franc. moderne poezije in napisala uvode (12 oddaj 1971) ter izbor Baudelairovih pesmi in napisala vezno besedilo (1976). — Prim.: osebni podatki; SBibl; ULj II, III/1. *