Vasič, Ivan (1882–1967)

Vasič Ivan, publicist, r. 2. nov. 1882 v Trebnjem okrajnemu zdravniku Ludviku in Mariji r. Kastelic, u. 19. okt. 1967 v Novem mestu (brat Minke Govekar). Po končani osn. šoli je 1892–900 obiskoval gimn. v Nov. mestu in 1900–5 na Dunaju študiral pravo (družil se je z I. Prijateljem), 1905 doktoriral. Po odvet. izpitu je bil do 1910 pripravnik v odvet. pisarni v Nov. mestu, 1910 pri dež. sodišču v Lj., 1910–4 spet v Nov. mestu, 1915 mobiliziran. Po vrnitvi je 1919 v Nov. mestu odprl odvet. pisarno, ki jo je imel do 1941. Zaradi delovanja v OF in podpiranja partiz. gibanja (z agitacijo in denarjem) je bil avg. 1942 aretiran in odpeljan v taborišče na Rabu. Ko je bil jul. 1943 izpuščen, se je vrnil v Novo mesto, se kot odposlanec udeležil okt. 1943 kočev. zbora, kjer so ga izvolili v plenum SNOS. Dec. 1943 je bil ponovno aretiran in zaprt v Seidlovi kleti, od tam odpeljan v taborišče voj. ujetnikov v Mühlberg ob Labi. S pomočjo taboriščnega zdravnika J. Potrča je bil zaradi bolehnosti in starosti mar. 1944 izpuščen in odpeljan v Bgd. Od avg. 1945 do konca 1947 je bil sodnik vrh. sodišča v Lj., nato višji pravni referent pri preds. vlade LRS, do upok. 1948 pa sodnik dež. sodišča v Nov. mestu. Po upok. je bil tu do 1958 še pogodbeno zaposlen pri OLO kot referent za promet z nepremičninami.

V srednji šoli je bil 1897 član Kettejeve (nastopil z novelo Osveta tašče in prevodom Slepčevolja) in 1897–1900 Pugljeve dijaške liter. Zadruge ter novom. telov. društva Dolenj. Sokol, kateremu je ostal zvest ves čas obstoja; 1914 je postal njegov starosta, med obema vojnama bil starosta novom. sokolske župe, jan. 1942 dosegel sklep odbora, da vsi člani Sokola vstopijo k partizanom, kar se je skoraj v celoti izvedlo. V Bgdu je bil podpreds. slov. odseka OF (kasneje Slov. društvo Stane Rozman), po osvoboditvi izvoljen v GO OF. Po vojni je imel več družbenopolit. funkcij, predaval po Dolenjski in bil za zasluge dvakrat odlikovan. — Napisal je knjižico Spomenica Sokol. društva v Nov. mestu ob proslavi 40-letnice 1887–1927, Novo mesto 1927. Objavil je nekaj spominov: D. Kette in Novo mesto (Kron 1953, 194–201), Za zapahi ječe na Cesti talcev (Dolenjska prosveta 1953/4, 5–6), Novom. sokol. župa in njeni odnosi do OF (ib., 70–1). Več manjših člankov (veliko anon.) je izšlo v Sn, DN, Dolenjcu, v glavnem pa v sokol. časopisju: SSk, Sokol. vestnik, Jsl Sokol in Sokol.

Bil je dober govornik, nastopal na vseh pomembnih manifestacijah v Nov. mestu in se izkazal kot odličen poznavalec zgod., kult. in znanstv. preteklosti slov. naroda. Veliko zaslug ima za obstanek in delovanje društva Sokol, kateremu je posvetil nad 40 let svojega organizator. in publicist. delovanja. — Prim.: Sokol. zbornik, Bgd 1934, str. XC; Dolenj. zbornik 1961, 79, 86; Delo 1967, št. 288; Pravnik 1968, 534; 225 let novomeške gimn., 1971, 392; B. Komelj, Novomeški Sokol 1887 do 1945, 1977, 18, 23–4, 46, 60 (slika). Klj. + Lc.