Vargazon, Bogomil (1914–2004)

Vargazon Bogomil, internist-revmatolog, r. 27. okt. 1914 v Zidanem Mostu uradniku Ernestu in Alojziji r. Juvančič, živi v Ljubljani. Osn. šolo 1921–5 in 1. razr. real. gimn. 1926 je obiskoval v Zgbu, ostale razr. gimn. pa 1927–33 na II. drž. gimn. v Lj. Medicino je štud. v Lj. 1933–6, v Zgbu 1936–40 in bil tu 1940 prom. Po opravljenem stažu v Lj. marca 1941 je bil do 1945 v nem. vojnem ujetništvu. 1945–6 je bil asistent v Inšt. za sodno medicino, od 1947 dalje na Interni kliniki, kjer je 1951 opravil specialist. izpit (iz interne medicine). 1958 je postal docent, 1966 izredni, 1974 redni prof. za interno medicino. Izpopolnjeval se je v Švici 1955, obogatil svoje znanje zlasti v Angliji (Taplow) 1962 in v Varšavi 1964. 1973 je opravil doktorat znanosti (dis. Študij vnetne aktivnosti pri kroničnih boleznih). 1967–9 je bil prodekan medic. fak., od 1971 predstojnik Interne klinike II dr. Petra Deržaja v Lj. 1960–3 je bil preds. sveta Zavoda za zdravstv. varstvo študentov, član štev. samoupravnih organov, društev in komisij ter član več ured. odborov. Od 1945 je predaval interno medicino na šolah za zdravstv. delavce in na raznih izpopolnjevalnih tečajih. Organiziral je podiplom. tečaje za zdravnike splošne prakse (Tavčarjevi dnevi 1963–5), sodeloval pri organizaciji strok. sestankov internistov in revmatologov Sje in Hrv. ter pri načrtovanju zdravstv. objektov v naravnih slov. zdraviliščih. Po 1958 se intenzivno posveča predvsem revmatologiji in organizaciji te stroke na Slovenskem.

Napisal je knjigo Dieta pri revmatičnih boleznih, 1964 (skupaj z M. Drnovšek). Strok. in znanstv. članke objavlja v publikacijah mdr.: BabV (Upravičenost in napake pri zdravljenju s penicilinom, 1949), ZstV (O delozmožnosti pri ulkusnih boleznih, 1949; Biokemija v sklopu hematopoeze, 1950; Patogeneza in terapija akutne renalne insuficience, 1955; Pomen streptokoknega infekta v etiopatogenezi nefritisa, 1959; Diagnostika in terapija revmatizma, 1960 skupaj s C. Maselj in M. Pečenko; Kvantitativne spremembe imunoglobulinov med imunosupresivno terapijo 1972, skupaj s P. Dolarjem), Cardiologia (Sur la protection humorale de l'endocarde dans le coeur droit, 1952, skupaj z B. Volavškom), ZobV (Stomatitis sicca in Sjögrenov sindrom, 1955, skupaj s F. Krejčičem), Med. sestra na terenu (Dieta pri ledvičnih obolenjih, 1956; Dieta pri ulkusni bolezni, 1957; O skrbi za revmatike, 1960), Med Glasn Bgd (Zasačenje C-reaktivnog proteina (CRP) za odredjivanje aktivnosti reumatičke upale, 1963, skupaj s S. Baničem), Pro Medico (Kronični revmatizem, 1963), Reumatizam (Trauma i kronični progresivni poliartritis, 1964, skupaj z M. Pečenko; Lateks u dijagnostici reumatoidnog artritisa, 1966) ter več prispevkov mdr. v: Med Razgl (1974, 1975), Zdrav Obzornik (1971, 1977), Minerva Med (1961), Liječ Vjesn (1958), Tavčarjevi dnevi (1960–), Acta Rheumatol Belgradensia (1975, 1978). Za knjigo Sodobna interna medicina (1978) je uredil Izbrana poglavja iz imunsko-patoloških obolenj v interni medicini. — Aktivno se je udeležil sestankov, kongresov ali simpozijev internistov, revmatologov in alergologov: 1957 Zadar, 1958 Rogaška Slatina, 1959 Opatija, 1960, 1966 Split, 1961 Rim, Ankaran, 1963, 1972 Lj., 1964 Sarajevo, 1965 Krapinske Toplice, Pulj, 1966 Bad Nendorf (ZRN), Varšava, 1967 Dobrna, 1969 Praga, Moskva, 1970 Igalo, 1971 Bled, Brighton, 1976 Hercegnovi, 1978 Solun. Udeležil se je tudi konference Svet. zdravstv. organizacije v Helsinkih 1958. Referati so bili objavljeni v ustreznih kongresnih publikacijah. — Za Sklad B. Kidriča je s sodelavci opravil raziskavo Uporabljivost polistirenskih lateksov v serologiji, 1964. — Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/2; Bibl fak. učiteljev in sodelavcev med. fak. 1967 do 1971, 1973, 75–6. S. G.