Vardjan, Miran (1919–2005)

Vardjan Miran, fitofiziolog, r. 1. maja 1919 v Ložu pri Cerknici davčnemu asistentu Antonu in Ani r. Žnidaršič, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1926–30 v Starem trgu pri Ložu, II. drž. gimn. 1929–37 v Lj., tu tudi VPŠ 1947–9 (z dipl.). Hkrati je bil 1946–9 zaposlen kot učitelj. pripravnik na osn. šoli v Gorenjih Skopicah in na Sromljah (pri Brežicah), kjer je bil tudi upravnik, 1949–53 predmetni učitelj in ravnatelj nižje gimn. v Stični, 1953–5 pa v Litiji. 1949–55 je izr. študiral biologijo v Lj., 1955 dipl. in bil i. l. tu izvoljen za asistenta, po prom. 1959 z dis. Brst kot regulator koreninskega razvoja 1960 za docenta, 1965 za izr., 1978 za red. prof. biotehn. fak. za predmet fitofiziologija, 1981 upok. Od 1968 je bil predstojnik katedre za zoo- in fitofiziologijo, 1971–3 biol. oddelka. 1966–8 je opravljal posle direktorja Inšt. za biol., 1973–5 bil preds. sveta inšt. 1959/60 je opravil specializacijo iz fiziologije rastlin (prof. Bünning) na biotehničnem inšt. v Tübingenu, 1961 pa kot štipendist UNESCO na Fitotronu (prof. J. P. Nitsch) v Gif sur Yvette (Francija). Udeležil se je številnih simpozijev in kongresov, mdr. aktivno v Parizu 1961, Orléansu 1967, Lj. 1969, Novem Sadu 1972, Sarajevu 1974, Stubičkih Toplicah 1975, Izoli 1977. Je član več strok. društev, mdr.: Federation of European soc. of plant physiology, International assoc. for plant tissue culture, Soc. botanique de France (od 1961), Jsl društva za fitofiziologijo (1975–7 preds.). Bil je tudi nosilec več raziskovalnih nalog pri Skladu B. Kidriča, pri bivšem Zveznem fondu za znanstveno delo in pri ameriškem projektu PL-480.

Ukvarja se z raziskovanjem hormonalne regulacije rasti in razvoja višjih rastlin, zlasti kalitve, ter s tega področja veliko objavlja. Napisal je učbenik Fiziologija rastlin, Navodila za vaje, 1972 (z N. Gogala). Od štev. razprav in člankov so pomembnejši: La regénération chez Chicorium endivia L.: étude des auxines et des »kinines« endogènes (Bull. soc. Bot. France 1961, soavtor J. P. Nitsch), Pomen temperature in dolžine dneva za brstenje bulbil lilije Lilium bulbiferum L. (BiolV 1966, soavtor N. Gogala), Les gibbérelines dans la sève printanière du bouleau Betula pendula Roth. (ib. 1969, soavtor T. Czurda), Les cytokinines dans la sève printanière du bouleau Betula pendula Roth. (ib. 1970, soavtor N. Šmid), Smole v testi semen jelke Abies alba Mill. iz različnih provenienc (ib. 1973, soavtorja G. Cankar in D. Lebez), Regulacija počitka in brstitve (Spominski zbornik biotehn. fak. 1975), Variiranje askorbinske kisline med dozorevanjem plodov nekaterih rožnic v zvezi s svetlobnimi in temperaturnimi razmerami na rastišču (BiolV 1976, več soavtorjev), Synergism between gibberelic and ascorbic acid or thiamine during the germination of Gentiana lutea subsp. symphyandra Murb. (ib. 1977). Piše tudi poljudne članke v Moj mali svet, Proteus idr. — Prim.: osebni podatki; arhiv biotehn. fak. v Lj.; Kokole 95; SBibl; ULj II, III/2; Objave Univ. v Lj. 1959, št. 17, 21–3; 1961, št. 25, 150–2; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970. Adč.