Vancaš pl. Požeški, Josip (1859–1932)

Vancaš Josip pl. Požeški, arhitekt, r. 22. mar. 1859 v Sopronu (Madžarska) v hrv. družini, u. 15. dec. 1932 v Zagrebu. Gimn. je končal v Zgbu, študiral na TVŠ na Dunaju in 1876–81 obiskoval predavanja prof. K. Königa in H. v. Ferstla; gradb. prakso je začel pri gledal. arh. F. Fellnerju in H. Helmerju, po 1882 nadaljeval študij arhitekture. 1883 odšel v Bosno, 1890 postal pooblaščeni civilni arhitekt, 1906 stavbni svetnik, 1908 imenovan za občinskega svetnika v Sarajevu, 1911 so mu podelili naziv višjega stavbnega svetnika. 1918 se je za stalno preselil v Zgb. Bil je dolgoletni član arhit. društva Wiener Bauhütte. Kot študentu mu je bil ideal Ferstlova votivna cerkev na Dunaju, zato se je odločil za specialko gotskega stavbarstva, ki jo je vodil graditelj dunaj. mestne hiše F. v. Schmidt. Ta je komaj 24-letnemu V-u prepustil naročilo za stolnico v Sarajevu; uspeh z njo mu je zagotovil vrsto naročil za sakralne stavbe po Bosni, Ij. škof B. Jeglič, ki je prej služboval v Sarajevu, pa tudi po Sji.

Dela v Sloveniji: ž. c. na Bledu 1903–5 (načrte signiral F. Schmidt), c. v Prečni pri Nov. mestu 1913 (t. 1. staro podrli, načrti pred 1907), Šmarjeti pri Nov. mestu 1910–28 (načrti pred 1907), Radečah pri Zid. mostu 1909–12; Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Lj. 1900–5, levi trakt 1909–10; prezidal je fasado ž. c. v Mengšu 1906–7; v Lj. je načrtoval: Mestno hranilnico 1902–4, hotel Union 1903–4, Ljudsko posojilnico 1907–8, za stavbno parcelo sedanje NUK pa 1911 osnutek poslopja dež. uradov (neizvršeno). Do 1921 je v Bosni in na Hrv. sezidal nad 100 stanov. hiš, 70 cerkva, 12 šol, 10 bank, 10 vladnih in občin. stavb, 6 hotelov in kavarn, mdr. v Sarajevu Palačo dežel. vlade, hotel Evropa, Ajas-pašin dvor, Zemaljsko banko; v Zgbu Prvo hrv. štedionico 1898–900 (vzor lj. Mest. hranilnici); v Osijeku palačo Norman; v Krapini ž. c. Razen tega je prezidal ali opremil vrsto objektov, urbanist. uredil Sarajevo. Za Zavod sv. Stanislava, lj. frančiškane in ž. c. na Bledu je zasnoval tudi oltarje. Pisal je o ljudski arhitekturi, npr. Dorfkirchen in Bosnien u. in d. Herzegowina (Zft d. österr. Ingenieur- u. Architekten-Vereines 1889, št. 3, 1–2 in priloga), gledališčih, sestavil resolucijo o spomeniški zaščiti in jo 1911 predložil bosansko-herc. saboru.

V. se je šolal v Avstriji pri vodilnih predstavnikih historistične smeri, ki so ga naučili virtuoznega obvladovanja starih umetnostnih slogov. Znanje si je izpopolnjeval na potovanjih po Italiji, Nemčiji, Madžarski, Avstriji in Češki, vzor pa mu je ostala dunajska arhitektura. Ko je secesijski slog postal moden, je njegove zunanje oblike spretno posnel tudi V., do jedra nove umetnosti pa ni prodrl. V Bosni je njegova arhitektura dobila veliko islamskih potez, s čimer je poskušal oživeti »bosanski narodni slog« (paviljon BiH na Milenijski razstavi v Budimpešti 1896, vrsta hiš v Bihaću, Banja Luki idr.). V-eva lj. dela dobro ilustrirajo, kako se je ravnal po dunaj. modi: Mestna hranilnica temelji še na slogu poznega historizma in čeprav opremljena z vsemi modnimi dodatki kaže, da se V. še ni mogel otresti strahu pred golo površino, katere lepoto so učenci O. Wagnerja poznali že nekaj let prej. Hotel Union je že modernejši in še bolj pomerjen po naprednem Dunaju. Še očitnejši primer, kako budno je V. spremljal Wagnerjevo delo, je Ljud. posojilnica, ki prinaša ves slovar dunaj. seces. arhitekturnih oblik. Najožje sorodstvo ji lahko najdemo v prvi varianti dunaj. poštne hranilnice. Z zatonom secesije se je V. hitro in temeljito otresel njenih nedoživetih oblik in posegel nazaj v historizem.

Prim.: ELU; NE; Stelè, Kamnik 426; ZD 1905, 114, 335; DS 1906, 251 (slika); 1907, 238–9; 1912, 80; IMK 1906, 114; Četrto izv. Društva za kršč. umetn. v Lj., 1907, 9–12; Monatsschrift Wiener Bauhütte 1907, št. 4, 71; 1908, št. 4, 52; 1909, št. 3, 68; 1911, št. 7, 107; Fr. Kimovec, Bled nekdaj in sedaj, 1908, 49 do 50; ZUZ 1923, 9; A. Koritnik, Ob srebrnem jubileju škofij. zavoda sv. Stanislava in škofij. gimn. Šentvid nad Lj., 1930, 11 sl.; Pola vijeka hrv. umjetnosti, Zgb 1939, 214 (razst. kat.); L. Babić, Umjetnost kod Hrvata, Zgb 1943, 103–4; N. Šumi, Arhitektura secesij. dobe v Lj., 1954, 39; D. Prelovšek, Kron 1976, 45–6; F. Štukl, Loški razgledi 1980, 40–1. — Slika: IS 1929, 163. Prelovšek