Valjalo - Osterc, Marta (1909–1943)

Valjalo-Osterc Marta, pianistka in glasbena pedagoginja, r. 6. febr. 1909 v Přemyslu mornarju Nikoli (po rodu iz Dubrovnika) in Anni r. Marcuso, padla 4. nov. 1943 pri Gabrju. Osn. šolo je obiskovala 1916–21 v r. kraju. Nato se je družina preselila v Lj., kjer je bil oče predstavnik podjetja Oil Company. Martina sestra Ida por. Valdegg je bila solistka beograjske opere, pozneje prof. solo petja na Dunaju. Marta je 1924–8 študirala klavir na konservatoriju GM in 1936–8 na drž. konservatoriju v Lj. (obakrat prof. J. Ravnik), nato se je izpopolnjevala v Zgbu pri prof. S. Stančiću. Načrtovano izpopolnjevanje v Franciji, za katero je imela odobreno štipendijo, je preprečila vojna. 1928 se je poročila s skladateljem S. Ostercem, kar je bilo za njen umetniški razvoj zelo pomembno; po nekaj letih sta se razšla, a bila še naprej v prijateljskih stikih in umetniško sodelovala. Po Osterčevi smrti 1941 se je poročila s kapetanom jsl vojske Petrom Bizjakom in 1943 odšla z njim v partizane. Bila je tipkarica v štabu II. bataljona X. brigade (»Ljubljanska«), mož pa tu operativni oficir. V 6. nem. ofenzivi jeseni 1943 je oba pokosil rafal iz strojnice v bojih okoli Ilove gore pri vasi Gabrje. – V-va je bila ena najbolj nadarjenih slov. pianistk. Imela je vse odlike klavirskega virtuoza: bleščečo tehniko, nepogrešljiv spomin, živ muzikalni temperament in sigurnost nastopa. Na kratki, a s koncerti bogati umetniški poti je bila v prvi vrsti predestinirana kot kongenialni interpret in bila često prva izvajalka klavirskih skladb S. Osterca in drugih slov. avtorjev, npr.: L. M. Škerjanca, P. Šivica, K. Pahorja, M. Tomca, V. Mirka, J. Ravnika, Z. Cigliča. Njeni programi so bili usmerjeni k virtuoznim skladbam moderne klavirske literature, ki jih je izvajala suvereno z veliko bravuro. Nastopala je predvsem v Lj., zelo uspešno tudi na dveh klavirjih s Silvo Hrašovec. Na GM je 1938–43 honorarno poučevala klavir. – Prim.: osebni podatki hčere Lidije Osterc (Lj.); koncertni programi in kritike v zbirki S. Hrašovec (Lj.); arh. podatki za NOB T. Ferenc (Lj.); MuzE; SGR 1952, 80. Lovše