Valentinčič, Stane (1913–1995)

Valentinčič Stane, veterinar, zoohigienik, r. 22. aprila 1913 na gradu Brinje pri Grosupljem magistrat. uradniku Ignaciju in trgovki Apoloniji r. Mežnar, živi v Ljubljani. Po osn. šoli je obiskoval klas. gimn. 1924–8 v Šentvidu in 1928–32 v Lj. Študiral je veterino 1932–7 v Zgbu in 1939 dipl.; vmes opravljal prakso v mestni klavnici v Lj. in na diagnost. zavodu v Ivanovicah (ČSR), po dipl. pa 1 leto na Inst. za patologijo veter. fak. v Bgdu; tu je bil 1953 prom. z dis.: Prinos poznavanju pato-histoloških promena u tkivima kopitara eksperimentalno otrovanih iperitom (Bgd 1953). Od 1940 je bil občin. veterinar v Grosupljem, se poleti 1941 vključil v narodnoosvob. gibanje, postal prvi preds. OF grosupelj. okrožja, bil jun. 1942 aretiran in poslan v Gonars, okt. pa obsojen pri voj. sodišču v Lj. na dosmrtno ječo, ki jo je prestajal v zaporih Volterra in na otoku Elba. Po zlomu Italije se je febr. 1944 priključil partizanom v Istri, nato odšel v Belo krajino. Maja 1944 je bil imenovan za veter. referenta VII. korpusa, avg. za referenta in jeseni za načelnika veter. odd. GŠ NOV in POS. Po osvoboditvi je bil 1945–6 načelnik veter. odd. štaba IV. armade v Lj., 1946–8 namestnik načelnika veter. službe JA v min. ljudske obrambe v Bgdu, 1948 svetovalec za veter. službo pri general. štabu albanske vojske v Tirani, 1949–53 veter. inšpektor JLA v Bgdu, 1953 tu načelnik veter. odd. I. vojne oblasti in 1954 v istem nazivu in položaju III. vojne oblasti v Skopju. Po prevedbi v rezervo s činom polkovnika je bil 1954 imenovan za znanstv. sodelavca in matičarja, 1956 pa za prvega predstojnika novega veter. odd. agronom. in gozdar. fak. v Lj.; 1957 izvoljen za izr., 1966 za red. prof. na biotehn. fak. v Lj. za predmet zoohigiena s patologijo divjadi (habilitacijo opravil 1959). V tem času je tudi vodil organizacijo in gradnjo veter. odd. in klinik v Mestnem logu v Lj. V sodel. z Lovsko zvezo Sje je 1972 osnoval enoletno dopisno šolo za lovske tehnike, napisal zanjo program in jo vsa leta tudi vodil. 1969–71 je bil dekan, 1971–3 prodekan biotehn. fak. Strok. se je izpopolnjeval 1950 v Zah. Nemčiji, 1955 na Danskem, nato še v Rusiji in Italiji. Od 1961 je član Conseil International de la Chasse v Parizu, od 1968 Hunting rationalisation research group (HRRG) of International waterfowl research bureau (IWRB) v Cambridgeu, 1961–9 in 1974–6 preds. Zveze veterinarjev in veter. tehnikov Sje, od 1965 član ured. odbora časopisa L, od 1967 Zft f. Jagdwissenschaft (Hamburg) ter od 1975 ustanovitelj in preds. redakc. odbora časopisa Veterinarske novice. Od 1971, ko je bila HRRG reorganizirana v Resource harvesting division (RHD), vodi v njej raziskovalno skupino za lovne raziskave, je hkrati koordinator južnoevrop. sodelavcev RHD IWRB in je aprila 1974 organiziral njihovo konferenco v Portorožu. 1973 je v Zürichu vodil seminar Wild u. Umwelt v okviru simpozija Wild und Wald; 1975 je imel na enakem simpoziju v Clcu predavanje Das Rehwild u. Wald. Udeležil se je štev. kongresov RHD IWRB, International union of game biologists, veter. kongresov in kongresov veterinarjev zooloških vrtov, mdr. v mestih: Arnhem, Bgd, Bologna, Bournemouth, Brno, Budimpešta, Den Haag, Dunaj, Düsseldorf, Gradec, Hannover, Helsinki, Köln, Lj., Pariz, Sarajevo, Solun, Stockholm, Varšava, Zgb. – Je nosilec spomenice 1941. Odlikovanja: red bratstva in enotnosti I. stopnje (1945), red zasluge za narod in red za hrabrost (1949), red dela z zlatim vencem (1965); priznanja, mdr.: medalja ob 10-letnici JLA (1951), priznanje vlade SRS za ustan. veter. odd. biotehn. fak. v Lj. (1963), plaketa III. veter. kongresa Sarajevo (1967), plaketa nar. heroja Dušana Jereba (Zveza veterinarjev Sje, 1973).

Prve prispevke je objavil v partizanskem tisku (1944–5), nato v časop. Pozadina i snabdevanje (Bgd 1949). Napisal je skripta: Patologija in gojitev divjadi, 1961; Lovstvo, 1961; Zoohigiena, 1962. Za knjigo Slov. lovski priročnik (1971, 1974²) je obdelal poglavje Lovsko živaloslovje, za Leksikon CZal 1973 gesla s področja lova in veterine. S področja zoohigiene in patologije divjadi piše razprave v jsl in tuje strok. časopise, mdr.: Jedno gledište o triaži konja otrovanih iperitom (Vojno tehnički glasnik, Bgd, 1953), Prilog studiji uticaja transporta na divljeg zeca (Veter. glasnik, Bgd, 1954), Naša prva iskustva sa ishranom fazanskih pilića veštačkom proteinskom hranom (Stočarstvo, Bgd, 1955), Resultate zweijähriger Beobachtungen und Studien über den idealen Zuwachs beim Feldhasen auf der Insel »Biserni otok« (Zft f. Jagdwissenschaft, Hamburg, 1956), Beitrag zur Kenntnis der Reproduktionserscheinungen beim Rotwild (ib. 1958), Über die natürliche Selektion beim Rehwild und insbesondere über die Rolle der Parasiten hiebei (Game biologists, 6. intern. congr. Bournemouth 1963), Bolezni divjadi v Sloveniji, Rezultati proučevanja zdravstvenega stanja naše divjadi v desetletju 1955–65 (L 1966, 1966/7, 1967/8), Fibroma cutaneo infettivo della lepre in Slovenia (Clinica veterinaria, Milano 1967, skupaj z L. Šenkom), Kužna gamsja slepota v Sloveniji v l. 1968 (L 1969/70), Prispevek k diagnostiki tuberkuloze pri fazanih s tuberkulinizacijo in hitro aglutinacijo sveže krvi (Zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj., Veterinarstvo, 1970, skupaj z J. Prevorčnikom), Prispevek k poznavanju razmnoževanja gamsa v Jul. Alpah (ib., 1971, skupaj s S. Bavdkom in M. Kušej), Prilog poznavanju upliva trihostrongilida na krvnu sliku srne (Acta parasitologica Iugoslavica 1971, skupaj z J. Brglezom in J. Dolžanom), Analiza poginule srnjadi, poslane na pregled v l. 1960–72 (Zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj., Veterinarstvo, 1974), Prispevek k poznavanju gravidnosti gamsjih koz v Jul. Alpah (ib. 1974, skupaj s S. Bavdkom in M. Kušej), Kateri model gojitve divjadi v prirodi? (L 1975/6, članek spreminja tehnologijo gojitve in je imel odziv ne le v Sji in Jsli, temveč tudi v tujini), Das Rehwild und der Wald (Allg. Forstzg, Wien 1975), Il ruolo dei parassiti nell'ecosistema naturale (Rivista di zootecnica e veterinaria, Milano 1976); Embryonale Entwicklung der Gämse, Tagungsbericht (2. Internationales Gamswild–Treffen, Bled 2.-3. okt. 1976, Lj. 1977, skupaj s S. Bavdkom, A. Bidovcem in M. Kušej), Veterinarsko–medicinska preventiva v živinoreji (Veter. novice 1977/8), Na robu programa splošne veter. medic. preventive v govedoreji v Sji (ib. 1978). Izdal je knj. Bolezni divjadi, 1981.

Organiz. veter. študija je obravnaval npr. v člankih: Osnivanje novih veter. fakulteta (Zbornik, Savez društava veterinara FNRJ, 1954), Razvoj veter. odd. FAGV od osnovanja do danes (Zbornik za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo 1961), Program znanstv.–raziskoval. dela na biotehn. področju (Spomin. zbornik biotehn. fak. 1947–72, 1972), Ustanovitev in razvoj Veter. odd. biotehn. fak. (Veterin. novice 1976), Dopisna šola za lovske tehnike (L 1977). – Veliko piše o boleznih divjadi in o lovstvu, zlasti v časopise: Veterinar (Zgb), Lovac (Bgd), L, Godišnjak Instituta za naučna istraživanja u lovstvu (Bgd, Zgb), Lovački vjesnik (Zgb), Vojvodjanski lovac, Živinorejec, NRazgl, SocKiG, Zbornik občine Grosuplje (tu pisal 1969–80 tudi o NOB).

Oče Ignacij (r. 30. jul. 1842 na Bičju pri Grosupljem, u. 21. okt. 1916 na gradu Brinje) je od 1877 delal pri upravi mestnih podjetij v Lj. 1884 je bil izvoljen v mestni svet, 1890 do 1895 je bil namestnik župana I. Hribarja. Po upokojitvi 1914 je živel na svojem graščinskem posestvu Brinje (Seitenhoff).

Prim.: osebni podatki; person. mapa biotehn. fak. (Lj.); ULj, II, III/2; SBibl; Spomenica veter. fak. sveučil. u Zgbu 1919–59, Zgb, 1959, 139; Jsl poljoprivreda 1939–69, Bgd 1970, 618–9; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Bibl. sodel. veterin. zavoda Sje… 1971; Zbornik občine Grosuplje, 1972, 313; Delo 1973, št. 109 (s sliko); L 1973/4, 122–3 (s sliko); I. Babić, Acta parasitologica iugoslavica, Zgb 1974, 114 do 115; Slov. veter. bibl. 1978. - Slika: Spomin. zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj. 1947–72, 1972, 160. – Za Ignacija: podatki sina Staneta, Lj.; MALj; SN 1916, št. 249. Adč. + Sfč.