Slovenski biografski leksikon

Valentinčič Jože, pedagog, andragog, r. 7. mar. 1926 v Podbrdu kmetovalcu Antonu in Frančiški r. Torkar, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1932–7 v Podbrdu, gimn. 1937–41 v Gorici, tu in v Vidmu 1941–5 licej. Študiral je 1947–51 na fil. fak. v Lj., dipl. iz pedagogike, obče psihologije in logike ter 1974–6 opravil podiplom. študij. Bil je učitelj na osn. šoli v Stržiščah 1945–7, vzgojitelj v domu I. Cankarja v Lj. 1947–51, prof. in šol. nadzornik 1952–5 na učiteljišču v Tolminu, ravnatelj in šol. nadzornik 1955–9 na učiteljišču v Kopru, nato v Lj. vodja področja pri okr. ljud. univ. 1959–60, svetovalec pri Zvezi delav. univerz Sje 1960–9, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Zavodu SRS za šolstvo 1969–79; od 1979 dalje je direktor ČZP Prosvetni delavec in urednik. – Ima več funkcij v strok., samoupravnih in družbeno–polit. organizacijah. – Aktivno se udeležuje kongresov andragogov, mdr.: 1969 Zgb, 1973 Bgd, 1980 Skopje. – Odlikovan je bil 1974 z redom dela s srebrnim vencem. – Posveča se predvsem vzgoji in izobraževanju, uveljavljanju sodobnih oblik, metod in odnosov pri delu z mladino in odraslimi. V prvem obdobju delovanja (1945–59) je bil poudarek na pedagoškem delu, v drugem obdobju (1959 do 1979 na razvijanju andragoške prakse in teorije, v tretjem (po 1979) pa zlasti na publicistiki o vzgoji in izobraževanju.

Objavil je knjige: Metode pri izobraževanju odraslih, 1963; Kako pomagamo otroku pri učenju, 1965, 1967 (razšir.), 1970; Delo z odraslimi, 1968; Priprava in vodenje sestankov, 1970, 1974 (razšir.); Osnove andragogike, 1973; Metodika izobraževanja voznikov motornih vozil, 1974; Kako vodimo sestanke, 1978; Metodika družbenopolit. usposabljanja članov delegacij in delegatov, 1979; Sodelovanje s starši, 1981; Metodika obrambnega izobraževanja, 1982. – Z drugimi je napisal knjige, mdr.: Sodobna družina in vzgoja, 1965; Skrivnost, ki ni skrivnost, 1969 (soavtor F. Demšar); Izobraževanje staršev za sodobno družinsko vzgojo, 1970; Načrtovanje družine in spolna vzgoja mladostnikov, 1975; Mladostnik, družina in družba, 1977; Osnovno izobraževanje odraslih, 1978; Prispevki k teoriji in praksi vzgoje v domovih za učence, 1980. – Članke objavlja v časopisju Andragogija (Zgb), Vzgoja in izobraževanje, SodP, NRazgl, PD idr. – Na osnovi njegovega besedila je lj. televizija pripravila seriji izobraževalnih oddaj Nenehno izobraževanje (1980; knj. 1982) in Metode političnega dela – sestanek (1981). – Prim.: osebni podatki; D. Filipović, Obrazovanje odraslih u teoriji i praksi, Bgd 1967. A. T.

Trstenjak, Anton: Valentinčič, Jože (1926–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756419/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VALENTINČIČ Jože, pedagog, r. 7. mar. 1926 v Podbrdu, živi v Lj. Oče Anton, kmet, mati Frančiška Torkar. Osn. š. v Podbrdu (1932–37), gimn. in licej v Gor. (1937–41 in v Vidmu (1941–45). Na lj. U je študiral (1947–51) pedagogiko, občo psihologijo in logiko, kasneje je tu opravil podiplomski študij (1974–76). Služboval je najprej kot učitelj na osn. š. v Stržiščah (1946–47), nato vzgojitelj v dijaškem domu »Ivana Cankarja« v Lj. (1947–51), bil prof. na tolminskem učiteljišču in š. nadzornik (1952–55), ravn. učiteljišča v Kopru ter š. nadzornik (1955–59). Od 1959 je služboval v Lj., najprej pri okraj. ljudski U (1959–60), potem pri zvezi delavskih U Sje (1960–69) in Zavodu SRS za šolstvo (1969–79). Od 1979 je bil direktor ČPZ Prosvetni delavec. - V prvih petnajstih letih poklicnega dela se je posvetil predvsem vzgoji in izobraževanju mladih, prizadeval si je za uveljavljanje sodobnih oblik, metod in odnosov pri delu z mladino in odraslimi. Po 1959 je poklicno delo usmerjal v prvi vrsti na izobraževanje odraslih (andragogika), od 1979 pa je njegovo delo poudarjala izobraževalna in vzgojna publicistika. Objavil je več samostojnih del (nekatera v več izdajah), bil je soavtor vrste strok. knjig, objavil je v periodičnem tisku članke in razprave. - Objavil je sledeče knjige: Metode pri izobraževanju odraslih (1963); Kako pomagamo otroku pri učenju (1965, 1967, 1970); Delo z odraslimi (1968); Priprava in vodenje sestankov (1970, 1974); Osnove andragogike (1973); Metodika izobraževanja voznikov motornih vozil (1974); Kako vodimo sestanke (1978); Metodika družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij in delegatov (1979); Sodelovanje s starši (1981); Metodika obrambnega izobraževanja (1982); Nenehno izobraževanje (1982); Učenje vožnje z vozili na motorni pogon (1986); Demokratično vodenje skupine (1987). Med drugim je bil soavtor naslednjih izdaj: Sodobna družina in vzgoja (1965); Skrivnost, ki ni skrivnost (1969); Izobraževanje staršev za sodobno družinsko vzgojo (1970); Načrtovanje družine in spolna vzgoja mladostnikov (1975); Mladostnik, družina in družba (1977); Osnovno izobraževanje odraslih (1978); Prispevki k teoriji in praksi vzgoje v domovih za učence (1980); Izobraževanje ob delu (1984); Odrasli v srednjem izobraževanju (1986); Učimo za delo (1985, 1988); Potreba po izobraževanju odraslih v Sloveniji do leta 2000 (1989). Članke in razprave je objavljal v: Andragogija (Zgb), Vzgoja in izobraževanje, SodP, NRazgl, PD in drugod. Pripravil je tudi TV oddaje in sodeloval na strok. sestankih (npr. kongresi andragogov: Zgb 1969, Bgd 1973, Skopje 1980).

Prim.: SBL IV, 328.

Ured.

Urednik - uredništvo: Valentinčič, Jože (1926–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756419/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine