Valenta pl. Marchthurn, Alojzij (1830–1918)

Valenta Alojzij pl. Marchthurn, ginekolog in porodničar, r. 18. jun. 1830 v Vyškovu na Moravskem cestnemu komisarju Francu, u. 18. dec. 1918 v Ljubljani. Medicino je študiral na Dunaju in bil kot študent tri leta prosektor pri anatomu prof. J. Hyrtlu; 1854 je bil prom. Do 1855 je bil na Dunaju zdravnik v k. k. Allg. Krankenhaus, 1855–7 asistent na porod. odd. jožefinske akademije pri prof. J. Chiariju (po njeg. smrti tudi kratek čas vodil odd.). 1857 je bil imenovan za primarija porod. odd. dež. civil. bolnišnice v Lj. (na Ajdovščini) in za prof. na lj. babiški šoli do upok. 1898. Bil je ustan. član Zdravniškega bralnega društva v Lj. (1860) in Društva zdravnikov na Kranjskem (1861, tudi njegov četrti preds.), od 1861 vodja (od 1891 ravnatelj) dež. dobrodelnih ustanov na Kranj. in član medic. komisije, od 1870 član kranj. dež. sanitet. sveta (1870–3 njegov preds.), častni član Zbora liječnika Hrvatske, zdravn. društev v Bukovini, Osijeku, Berlinu, na Dunaju, v Leipzigu, društva zdravnikov na Štajerskem ter mediko–etiološkega društva v Berlinu. Zavzemal se je za reformo medic. študija in bil 1892 med ustan. Zdravniške zbornice na Kranj. v Lj. (njen prvi častni predsednik).

Kot vodja lj. bolnišnice jo je razširil z okulist., dermatovenerol. in dezinfek. odd., opremil s primerno kanalizacijo, kopalnicami in Meissner–Poduschkejevo kurjavo. Ob potresu 1895 je organiziral zasilno bolnišnico v barakah ob Dunajski c. (današnja Titova c.). Bil je med prvimi pobudniki za gradnjo nove bolnišnice ob Zaloški c. in bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Lj. Mnogo je prispeval k razvoju porodniške in babiške stroke in šole (od 1875 so pisali zapisnik o babiških izpitih v sloven.) na Slov. Staro porodnišnico v Lj. (na Ajdovščini) je preuredil v odd. za ženske bolezni, od 1870 imel na odd. nekaj ginek. postelj in s tem utemeljil klinično ginekologijo pri nas.

Napisal je knjige: Geburtshilfliche Abbildungen mit erklärendem Texte, Lj. 1859; Porodoslovje za babice, 1860 (prev. J. Bleiweis in F. Malavašič iz rkp. Lehrbuch der Geburtshilfe); Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah, 1866 (1886² izšlo kot priloga k Učni knjigi za babice…); Die catheterisatio uteri als wehenerzeugendes und wehenverbesserndes Mittel, Wien 1871; Učna knjiga za babice o porodoslovji, 1886. Obj. je nad 90 člankov s področja porodništva (nekateri izšli tudi separatno), mdr. v: Wochenbl Z Ges Aerzte Wien (1857, 1869), Mittheil Kinderheilkd (Berlin 1864), Monatschr Geburts – u. Frauenkrank (ib. 1865, 1866), Heilbronner Memorabilien (1866–89), Z Gericht Med Oeff Gesundheistwes Medicinalg (Wien 1868), Med Jahrb Oesterr St (ib. 1869), Wien Med Presse (1873, 1888, 1890), Oesterr Jahrb Paediatr (ib. 1873), Z Geburtshilfliche Gynaekol (Stuttgart 1877, 1889), Arch Gynaekol (Berlin 1875, 1877, 1882), Prag Med Wochenschr (1876, 1885), LV (1883, 1891), Zentralbl Gynaekol (Leipzig 1888), Wien Klin Wochenschr (1890), Int Klin Rundsch (Wien 1890), Oesterr Sanitätswes (Wien 1895), Wien Med Wochenschr (1897). – Prim.: MedE; Pirc, Bibl 148; Wurzbach; P. Radics, Zgod. dež. civilne boln. v Lj., 1887, 69, 71, 75, 76, 78, 79; Prag Med Wochenschr 1897, 285; J. Pagel, Biograph. Lexikon d. hervorragenden Aerzte des 19. Jahrh., Berlin–Wien 1901, 1747–8 (s sliko); V. Jelovšek, LV 1919, 23; Biograph. Lexikon der hervorragenden Aerzte…, Berlin–Wien 1934, 5, 690; I. Pintar, ZstV 1951, 190–1; V. Lavrič, 200 let lj. babiške šole, 1953, 15, 26, 27 (slika), 39; I. Logar, ZstV 1958, 470–1; Poslanstvo slov. zdravnika, 1965, 40–1, 112 (s sliko); P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slov., 1977. Pr. + Borisov